|
|
NOVICE
torek, 10. oktober 2023, ob 11. uri, ogledov: 2055 Edina, ki ima še bolj rada sneg kot turni smučarji| Varstvo gorske narave | | | Komisija za varstvo gorske narave | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Belka je edina ptica, ki pred in po zimi zamenja barvo. Z le okoli pol kilograma teže je neverjetno prilagojena na ostre zimske razmere. Še več: ko pade sneg, se preseli še višje. V snegu se počuti najbolj varno zahvaljujoč svoji varovalni barvi in sposobnosti, da se prehranjuje s slabo kalorično prehrano na alpskih goličavah. Predvsem pozimi in spomladi so srečevanja z ljudmi lahko zanjo nevarna: porabi bistveno več energije za beg ali pa zapusti gnezdo. | Edina ptica, ki menja barvo
Snežni jereb, ki je drugo ime za belko, živi na najvišji nadmorski višini pri nas, nad dva tisoč metri. Njena sposobnost skrivanja pred plenilci in pred človekom je razlog, da jo bomo zelo težko opazili: pozimi se perje obarva belo in ji omogoča izjemno dobro varovalno barvo.
Njena menjava perja poteka postopoma. ko sneg začne izginjati, se začne belkina delna golitev. Najprej se iz bele v sivo-rjavo grahasto barvo spremeni perje po hrbtu, vratu in prsih. Rep je vse leto črne barve, perje peruti pa bele. Samca od samice ločimo po posebni črni progi, ki poteka od kljuna do oči. Oba pa imata nad očmi rdečo rožo.
Belka sodi med koconoge kure, kot so divji petelin, ruševec in gozdni jereb. V nasprotju z njenimi sorodniki, ki veljajo za slabe letalce, je belka dobra v letenju, odlično je prilagojena na mraz in pomanjkanje hrane. Njeno perje ji daje odlično izolacijo v nizkih temperaturah, na nogah pa ima posebne resice, ki jih pomagajo pri gibanju po zasneženi podlagi.
Belka živi na najvišji nadmorski višini pri nas, nad dva tisoč metri (Tomaž Mihelič, DOPPS)
Belka z Mangarta je morda postavila svetovni rekord v poletu
Kljub slabim letalskim sposobnostim pa imamo v Sloveniji primer prav posebnega leta belke. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so s telemetričnim spremljanjem belke na območju Mangarta ugotovili, da je samec belke poletel z Mangartskega sedla v Log pod Mangartom v enem letu in opravil več kot 1.400 metrov višinske razlike. Pot nazaj na sedlo je bila precej daljša in je trajala štiri dni. Predvidevajo, da je izjemen dogodek posledica bega pred plenilcem, zelo verjetno pred planinskim orlom.
Zakaj za ohranjanje belke potrebujemo več premisleka pri odločitvi za turno smuko?
Belka je kljub svojim izjemnim sposobnostim skrivanja teritorialna žival. Svojih lokacij ne zapušča zlahka, razen kadar ji preti nevarnost. Z namenom, da bi zimska in poletna prebivališča belke ohranili v čim večjem miru, so nastala mirna območja za belko.
Zimska območja si belka izbira na predelih, kjer veter spiha sneg ali plaz odnese snežno podlago. Tu najde hrano. Spomladi, ko samica gnezdi v tleh, je samec na straži in brani svojo izbranko pred plenilci. Zanj je nevarnost tudi človek, in če se mu preveč približamo, lahko oba zapustita gnezdo in izgubita zarod tistega leta.
Zimsko srečanje s turnim smučarjem ali zimskim pohodnikom za vsako prostoživečo žival pomeni dodatno aktivnost in nepotrebno porabo energije. Iz dneva v dan to pomeni veliko večjo verjetnost, da bo prej postala plen naravnih plenilcev in ne bo preživela zime.
Kot turni smučarji in zimski pohodniki lahko največ za ohranjanje belke naredimo s tem, da se na višjih nadmorskih višinah izogibamo golim območjem, kjer je večja verjetnost, da se zadržuje belka. Pri načrtovanju poti se pozanimamo, ali je na naši poti mirno območje in pot načrtujemo mimo mirnega območja. V primeru, da živali opazimo, se jim čim bolj tiho in v čim večjem loku izognemo.
Prispevek je nastal v projektu VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku. Planinska zveza Slovenije je eden od devetih partnerjev projekta, ki ga vodi Javni zavod Triglavski narodni park. Vaš odgovoren obisk narave Triglavskega narodnega parka prispeva k ohranjanju izjemne narave edinega nacionalnega parka v Sloveniji.
Projekt VrH Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Več o projektu VrH Julijcev na tnp.si.
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih