NOVICE  

Družina Unuk je zadnje decembrske dni pravkar minulega leta preživela v plezališču Sperlonga v Italiji. Oče Franc je povedal, da so tja odšli z malce mešanimi občutki, saj, tako Franc, dolga sezona plastike in posledično zelo, zelo malo skalnega plezanja, niso bili nič kaj vzpodbuden faktor za doseganje kakšnih pomembnih visokih ciljev. Tako so se odločili bolj za nagradni dopust in sprostitev ob koncu sezone - plezanje za užitek, bi temu rekel Franc, ki je še povedal: "Veliko volje je ostalo še ob koncu sezone, kar se je poznalo v dejstvu, da smo prihajali prvi v plezališče in da nas je kot zadnje k mirnemu počitku vedno napodila noč. Veseli me, da se je ob koncu sezone v plezanju našla tudi Anja in da je uspela v drugem poskusu splezati smer Jeremys fun ocenjeno z oceno 7b." Preden je besedo prepustil nadebudnemu Timu je še dodal: "Dolga in zelo uspešna sezona je za nami, kar pa pomeni verjetno še več dela v tem letu. Pa bo že kako ..."

Tim, ki je po zgoraj napisanem z uspehom v svoji drugi smeri 8c presenetil tako sebe kot očeta, je še povedal:

Plezališče Sperlonga mi je že lani, ko smo prišli tja priraslo k srcu. Smeri so težke do 8c+/9a. Lani sem plezal smeri do težavnosti 8a+. Čisto na koncu - zadnji dan - sem še poskusil smer težavnosti 8c, a je bilo premalo časa, da bi jo uspel preplezati. Prišel sem čez polovico, zato sem se letos vrni z željo da jo poskusim do konca. V Sperlongo smo prišli 25. decembra, ta dan sem začel s smerjo in 3. dan plezanja sem jo tudi uspel preplezati. Ko sem plezal, so vsi v jami prenehali s plezanjem, strmeli in ugibali ali mi bo uspelo preplezati to smer. Mogoče sem se kateremu še zdel malce preveč mlečen za smer te težavnosti. Na koncu je sledil velik aplavz in nepopisen občutek. No naslednji dan so me že vsi spoštljivo pozdravljali in tudi povprašali za kakšen nasvet. Škoda, da je sedaj na vrsti pavza. Imam občutek, da je forma še kar odlična in mogoče bi se dalo iztisniti še kaj več. Sedaj pa do 15. januarja počitek in nato začnemo z novim pripravljalnim obdobjem."

Vir: Friko.si, objavil Peter Mikša

Foto arhiv Tima Unuka

Sperlonga