PZS: Planinska zveza Slovenije slavnostno obeležila 120-letni jubilej

četrtek, 28. februar 2013, ob 0. uri, ogledov: 5929

Planinska zveza Slovenije slavnostno obeležila 120-letni jubilej

Splošno |

Objavil(a): Zdenka Mihelič

Včeraj, 27. februarja 2013, je planinska organizacija s planinci, planinskimi društvi in krovno organizacijo Planinsko zvezo Slovenije na čelu praznovala 120 let organiziranega planinstva na Slovenskem, ko je bilo 27. februarja 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo.

Planinska zveza Slovenije je včeraj na ustanovnem mestu Slovenskega planinskega društva, to je pri vhodu v NAMO na stiku Tomšičeve in Slovenske ceste, svečano odkrila spominsko ploščo in s tem pričela slavnostno praznovanje 120-letnice, ki se bo nadaljevalo z različnimi kulturnimi, družabnimi ali športnimi prireditvami po Sloveniji skozi celo leto 2013 do decembra, ko bomo jubilejno leto sklenili s prireditvijo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Včerajšnji svečani dan je Planinska zveza zaključila s slavnostno akademijo ob 120. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki je potekala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Umetniška prireditev, poimenovana OBJEM GORA, o ustvarjali in izrazni moči planinstva ter intimni samosti z goro je predstavila ustvarjalno in izrazno moči planinstva - poezijo, prozo, ples, glasbo, sliko, fotografijo in film. Prireditev je bila zahvala društvom in posameznikom za zvestobo planinstvu in goram.

Bivši predsednik PZS Franci Ekar, bivši predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik PZS Bojan Rotovnik, foto Manca Čujež

Bivši predsednik PZS Franci Ekar, bivši predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik PZS Bojan Rotovnik, foto Manca Čujež

Častni gost akademije je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, akademije pa se je udeležil tudi bivši predsednik RS dr. Danilo Türk. Slavnostni govornik, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, je vsem zbranim planincem, alpinistom, športnim plezalcem ... , turnim kolesarjem, markacistom PZS, predstavnikom planinskih društev, vabljenim gostom, predstavnikom sorodnih organizacij idr. v govoru spregovoril in zaokrožil sedem govornikov na prireditvi pred njim, ki so v krajših videoposnetkih na osebni način podali svoje doživljanje gora - spregovorili so o nostalgiji (univerzitetni profesor v pogorju in dolgoletni odbornik PZS dr. Milan Naprudnik), o ljubezni (profesorica in vrhunska alpinistka Marija Štremfelj), o lepoti (vrhunski alpinist in fotograf Marko Prezelj), o predanosti (predsednik mladega planinskega društva, PD Polet Šentrupert, Bojan Brezovar), o prostovoljstvu (vodnik PZS in inštruktor planinske vzgoje Ivan Cigale), o vztrajnosti (vrhunska športna plezalka Mina Markovič) in o izrazni moči profesorica, naravovarstvenica in ustvarjalka dokumentarnih oddaj Marjeta Keršič Svetel. S svojo pripovedjo o življenju z gorami so vsem zbranim planincem in ljubiteljem gora predstavili, zakaj je planinstvoza vse nas lahko način življenja. To vodilo si je Planinska zveza Slovenije vzela za svojega in ga tako tudi živi, saj planinstvo ni športna muha enodnevnica, je delovanje, razmišljanje in spoznavanje sebe in prijateljev, gora, varovanja narave in gorskega okolja, zavedanja pomembnosti preventive in skrbi zase in za sočloveka, je veselje nad drobnimi stvarmi, ki nas bogatijo ob vztrajnosti s kančkom poguma in trme, da se povzpnemo na goro in polni sveže energije stopamo nato skozi vsakodnevne obveznosti. To je življenje, ki ga živi že skoraj 3 % slovenskega prebivalstva, to je 57.520 članov planinske organizacije. Gore so bile vedno vir navdiha tako za posameznika kakor tudi za planinsko organizacijo. Planinska dejavnost se je bogatila in krepila iz ljubezni do domovine, iz želje po dostopnih gora in varnejših poteh, iz spoštovanja narave, občudovanja gorskega sveta, v skrbi za sočloveka, iz skrbi za mlade in želje po skupnem udejstvovanju, kjer v družbi gora in veselih, prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Planinstvo pa se tudi razvija, nadgrajuje in izpopolnjuje z novimi izzivi ter spoznava, da ob vztrajnosti in pravih ciljih ni nemogočih poti. Da, planinstvo je način življenja. Celovitost planinskega usposabljanja, ki vključuje gibanje s hojo, plezanjem, smučanjem in kolesarjenjem, varnost ter doživljanje in varovanja gora, je ena temeljnih razpoznavnih značilnosti slovenske planinske organizacije. »Znanje je vsekakor pomembno. Toda še veliko pomembnejša je njegova koristna uporaba za na primer preprečevanje nesreč. Vložek v preventivo se nam večkratno obrestuje! Usposabljanje je tudi veliko več kot le osvajanje znanja in veščin za doseganje (ozkih) gorniških ciljev. V planinski organizaciji imata pojma vzgoja in izobraževanje svojstven pomen: če pomeni izobraženost obvladovanje določenega znanja ali spretnosti, pomeni vzgojenost zavedanje pomena in upoštevanje naučene vsebine in dosledno uporabo v praksi. Zato pregovor pravi, da ni težko biti dober alpinist, težko pa je postati star alpinist,« je v svojem nagovoru dejal predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je v uvodu slikovito orisal začetke slovenskega planinstva in umestitev le-tega tudi v slovenskem, alpskem in evropskem prostoru.

Predsednik Rotovnik je vsem podaril tudi misli in cilje planinske organizacije v prihodnje:»Vsak vzpon na goro terja nekaj planinske trme in veliko vztrajnosti, podkrepljene z znanjem in izkušnjami. V planinski organizaciji bomo na podlagi dosedanjih stodvajsetletnih izkušenj, pridobljenega znanja ter z vztrajnostjo v prihodnje iskali in tudi razreševali pomembne izzive, med katere uvrščamo:
• v obdobju splošne specializacije in globalizacije sveta ostati krovna organizacija za večino dejavnosti, ki se odvijajo v gorskem svetu,
• ohraniti prostovoljnost delovanja kot temeljno prvino delovanja organizacije,
• ob vedno večji obremenitvi gorske narave aktivno izvajati in sodelovati v procesih trajnostnega razvoja,
• s privlačnim programom skrbeti za ohranjanje in krepitev članstva, posebno še med mladimi,
• z ustrezno planinsko ter plezalno infrastrukturo in predvsem s preventivo skrbeti za večanje varnosti obiskovalcev gora ter
• v sodelovanju z državnimi organi zagotoviti planinstvu spodbudnejšo zakonodajo in ugodnejše pogoje za delovanje.«

Kakor je imela prireditev namen poudariti tudi osebni pogled na gore, tako nam je tudi predsednik Rotovnik delil svojo povezanost z gorami. »Meni so slovenske gore in planinska druščina dale veliko. Zato sem hvaležen, da sem lahko del velike planinske družine, ki obeta, da bo s svojo domoljubnostjo, drznostjo in predanostjo še naprej ohranjala slovensko lice slovenskih gora.«

V programu slavnostne akademije, katere idejni oče je bil podpredsednik PZS Borut Peršolja in režiser Boštjan Mašera pod produkcijsko roko Društva za gorsko kulturo, Planinske zveze Slovenije in Cankarjevega doma, so sodelovali odlični glasbeniki in ustvarjalci: pevka Eva Hren in SladCore, Plesni klub Šinšin Kamnik, z interpretacijo literarnih odlomkov igralec Rok Vihar, glasbena skupina Godba Vertikale, pianist Simon Skalar, Sara Kogej, otroški zbor Mladinskega odseka Planinskega društva Idrija, mladi planinci Mladinskega odseka Planinskega društva Podnanos in izvrsten stand-up komik Uroš Kuzman, ki je prireditvi dodal še pravi planinski humor. Slikarski del izrazne moči planinstva je skozi akademijo zaobjel slikar Danilo Cedilnik - Den, ki je v času akademije naslikal čudovito gorsko pokrajino in sliko ob koncu podaril predsedniku PZS Bojanu Rotovniku. V programu je bil prikazan med drugim kratki film Slovenski alpinizem od nekdaj do danes scenaristke Mojce Volkar Trobevšek, ki je bila tudi scenaristka slavnostne akademije v celoti in njena organizatorica.

Z roko v roki so izvedli Sara Kogej, otroški zbor Mladinskega odseka Planinskega društva Idrija in Godba Vertikale. Foto Manca Čujež

Nastajajoča slika izpod rok slikarja Danila Cedilnika - Dena, foto Manca Čujež

Po koncu slavnostne akademije se planinci, planinski prijatelji, ki so si lahko ogledali tudi razstavi Življenje pod Triglavom in 120 let SPD/PZS, kar niso razšli; delili so si misli, tudi ganjenost in veselje. Prireditev je vsakogar nagovorila na svojstven način in se ga dotaknila tam, kjer se je njegovo doživljanje gora stikalo z razmišljanjem ustvarjalcev, govornikov ali besed slavnostnega govornika, predsednika PZS Bojana Rotovnika. In zato tudi lahko razumemo Edvarda Kocbeka, ki je leta 1951 zapisal v Črni krizantemi: »Planine so mu prebudile občutek, ki ga ni mogoče posredovati, vsi resnični gorniki ga dobijo in nihče med njimi ga ne more izraziti. Zato je toliko srečne samote v njih.«

Zdenka Mihelič

Celotni slavnostni govor predsednika PZS Bojana Rotovnika.

PDF