NOVICE
četrtek, 27. junij 2013, ob 0. uri, ogledov: 4128 Državno odlikovanje Planinskemu društvu Ljubljana-Matica| Društva | | | Planinsko društvo Ljubljana-Matica | | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Na dan državnosti, najpomembnejši praznik samostojne Slovenije, je predsednik republike Borut Pahor na predlog Planinske zveze Slovenije vročil odlikovanje red za zasluge Planinskemu društvu Ljubljana-Matica »za vsestranski prispevek pri razvoju slovenskega planinstva in ob 120. obletnici društvenega dela«. Visoko odlikovanje je zahvala za prispevek slovenskega planinstva k slovenstvu ter oblikovanju slovenske države. | Podelitve so se
udeležili predstavniki planinskega društva na čelu s predsednikom Tomažem
Willenpartom (v delegaciji so med drugim bili še Aleš Jenko, Viki Grošelj, Tina
Di Batista, Drago Metljak, Tone Sazonov, Jože Drab, Milan Čučnik in drugi) ter
podpredsednik Planinske zveze Slovenije Borut Peršolja.
Fotografije s podelitve, foto Drago Metljak
***
Planinska zveza
Slovenije je v sklopu 120. obletnice ustanovitve Slovenskega planinskega
društva na predsednika republike naslovila več predlogov za odlikovanja
posameznikom in društvu Ljubljana-Matica. V obrazložitvi predloga je zapisano:
»Kako
da je po vseh slovenskih hribih, kamorkoli jih pelje pot, videti le tuje delo?
Tuja roka zaznamuje pota, postavlja koče in naprave in na naših slovenskih tleh
le nemške napise in kažipote. Komu? Večinoma slovenskim hribolazcem! Vzdramimo
se, so rekli, si podali roke in sklenili, ne prej odnehati, dokler se ne
ustanovi SPD.«
Te
besede Piparjev na vrhu Stola 28. julija 1892 nazorno kažejo razmere, ki so
takrat vodile narodno zavedne Slovence v odločitev in uresničitev ustanovitve
lastne, slovenske planinske organizacije.
Ob
ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) 27. februarja 1893 je bilo
ustanovljeno tudi Osrednje društvo SPD. To društvo je prednik današnjega
Planinskega društva Ljubljana-Matica. Osrednje društvo je bilo po eni strani
centrala za podružnice ustanovljene po vsem takratnem slovenskem ozemlju, po
drugi strani pa je skrbelo za planinsko problematiko na širšem ljubljanskem
območju.
Društvo
je vodil in upravljal Osrednji odbor društva SPD, ki je bil voljen na občnih
zborih. Načelnik SPD je bil hkrati načelnik Osrednjega društva SPD v Ljubljani.
Prvi načelnik, ki je to funkcijo opravljal kar 15 let (od 1893-1908), je bil
pedagog, geograf in zgodovinar prof. Fran Orožen. Naslednja načelnika
(do druge svetovne vojne) sta bila dr. Fran Tominšek (1908-1931) in dr. Jože
Pretnar (1931-1946). Leta 1911 je bilo zaradi nezadovoljstva podružnic v
Osrednji odbor imenovanih več njihovih predstavnikov. Po prvi svetovni vojni
(1917) so se predstavniki vseh podružnic sestajali tudi na t. i. zborih
delegatov. Leta 1927 je bila uvedena skupščina SPD. Sestavljali so jo delegati
podružnic, njena naloga pa je bila nadzor podružnic. Za vodstvo skupnih zadev
se je ustanovil Širši Osrednji odbor. Seje Osrednjega odbora in skupščine so
bile ločene.
Osrednji
odbor SPD je skrbel za širjenje slovenske planinske organizacije in za
ustanavljanje podružnic po vseh slovenskih deželah v takratni Avstro-Ogrski
monarhiji, kot Osrednje društvo pa je v Ljubljani zbiralo člane in mecene,
reševalo gmotno problematiko, vzdrževalo stike z oblastjo, skrbelo za dokumentacijo
in dovoljenja za graditev slovenskih planinskih koč in poti.
Za
delovanje SPD in Osrednjega društva SPD je bilo značilno intenzivno planinsko
delo, ki se je odražalo na številnih področjih kot je: gradnja koč, nadelava
poti, izdaja planinskih publikacij (Planinski vestnik), reševanje v gorah,
alpinistika, planinska predavanja, družabni večeri, organiziranje izletov, delo
z mladino, planinska fotografija idr. Skladno s širitvijo dejavnosti je iz leta
v leto naraščalo tudi število članstva. Glede na družbene razmere je bilo od
ustanovitve do prve svetovne vojne celotno delovanje prežeto z narodno zavednim
in obrambnim poudarkom, še posebej na ohranitvi slovenske podobe domačih gora,
zlasti Triglava.
V
več kot 40-letnem delovanju SPD je bila večkrat dana pobuda, da bi se
ustanovila samostojna podružnica Ljubljana. Odločitev o tem je bila uresničena
16. decembra 1935. Takrat je bil na občnem zboru Osrednjega društva SPD sprejet
sklep, da postane ljubljansko društvo podružnica z nazivom Osrednje društvo.
Tudi v premoženjskem vprašanju so dosegli sporazum: vse imetje, ki ga je
posedovalo Osrednje društvo, je ostalo v lasti tega društva. Na ta način je
bila odpravljena dvojnost funkcije Osrednjega društva. SPD so od takrat vodili
skupščina in glavni odbor, od katerega sta morala biti predsednik in
podpredsednik iz Ljubljane. Nova pravila so uvedla popolno enakopravnost
podružnic z Osrednjim društvom.
Celotna
dejavnost med obema svetovnima vojnama je bila v znamenju planinskega
gospodarstva, pospešenega razvoja vzporednih dejavnosti na področju gorskega
reševanja, planinskega usposabljanja ter kulturnega delovanja.
Po
drugi svetovni vojni je bilo na osnovi organizacijskih sprememb na področju
planinstva leta 1949 ustanovljeno PD Ljubljana-Matica. Kot številčno največje
društvo včlanjeno v Planinsko zvezo Slovenije (kar je še danes), je društvo
organiziralo vse dejavnosti, ki so potrebne za strokovno usposabljanje in delo
planincev v okviru mladinskega, markacijskega, alpinističnega in izletniškega
odseka ter odseka za varstvo narave.
PD
Ljubljana-Matica je lastnik in upravljavec naslednjih planinskih koč in
objektov, ki jih je je v dolgoletnem obdobju tudi večkrat obnovilo:
- Triglavsko kočo na Kredarici so odprli 10. avgusta
1896, postavilo jo je SPD,
- odprtje Doma v Kamniški Bistrici je bila 23. maja
1909, kočo je SPD prevzelo od Meščanske korporacije Kamnik,
- leta 1919 je SPD prevzelo (sedanjo) Kočo pri
Triglavskih jezerih, ki jo je leta 1880 zgradil Avstrijski turistični klub,
- odprtje Doma na Komni je bila 19. julija 1936,
zgradilo ga je SPD,
- leta 1948 je Planinsko društvo Ljubljana-Matica vzelo
v najem od zasebnika Kočo pri Savici.
Vse te koče je društvo večkrat prenovilo, še posebej
zahtevna pa je bila obnova in povečanje Triglavskega doma na Kredarici v letu
1986. Društvo je takrat vodil Gregor Klančnik, v prenovo pa je bila vključena
širša slovenska gospodarska, predvsem pa planinska javnost.
Vzdrževanje, predvsem pa sočasno s povečanim obiskom
gora, povečanje teh objektov, ter njihova prilagoditev sodobnim potrebam, ob
tem pa tudi skrb za njihovo ekološko prilagoditev, je ena izmed glavnih
značilnosti delovanja PD Ljubljana-Matica na gospodarskem področju.
Ob prizadevnem delu na gospodarskem področju, pa ne
moremo mimo pomembnega prispevka, ki so ga člani tega društva v 120 letnem
delovanju PZS prispevali na področju gorskega reševanja, vrhunskega alpinizma v
domačih in tujih gorah ter drugih področjih delovanja PZS.
Člani alpinističnega odseka so sodelovali v odpravah
na Kavkaz in organizirali samostojno odpravo v Hindukuš (1968). Alpinisti so
sodelovali tudi v prvih himalajskih odpravah na Trisul (1960), Kangbačen
(1965), Anapurno (1969), ter pri odpiranju novega alpinističnega poglavja
Slovencev - plezanju prvenstvenih smeri v ostenjih osemtisočakov. Leta 1983 je
društvo izvedlo tudi odpravo na Gangapurno, ki je imela status državne odprave.
Imena vrhunskih alpinistov kot so Stane Belak - Šrauf, Aleš Kunaver, Viki
Grošelj, Pavle Kozjek in številni drugi, pomenijo pojem tudi v vrhu svetovnega alpinizma.
Poleg klasičnega alpinizma se je društvo zelo zgodaj
zavedlo tudi pomena nove zvrsti -športnega plezanja. Že leta 1990 so v OŠ Nove
Jarše dobili prvo večjo pokrito plezalno steno, ki je omogočila tudi mednarodna
tekmovanja.
Vse do organizacijskih sprememb pred leti je v okviru
PD Ljubljana-Matica dolga leta delovala tudi postaja gorske reševalne službe,
ki je pokrivala velik del osrednje in južne Slovenije.
Kljub občasnemu nihanja števila članstva, je PD
Ljubljana-Matica vse od ustanovitve, največje planinsko društvo v okviru
Planinske zveze Slovenije. Kot tako opravlja pomembno vlogo pri razvoju
planinstva, vodništva, delu mladih, markacijske dejavnosti in varstva narave. Z
organizacijo izletov in drugih planinskih akcij, društvo skrbi za popularizacijo
planinske dejavnosti med člani, s skrbjo za planinske poti v okolici Triglava,
pa za varen dostop planincev do najbolj priljubljenega vrha Slovencev.
PD Ljubljana-Matica je tudi danes prostovoljno združenje članic in članov, ki delujejo na vseh
področjih planinstva (planinstvo, prostovoljno vodništvo, alpinizem, športno
plezanje, planinske poti in koče, varstvo gorske narave, odprave v tuja
gorstva, založništvo, informiranje in arhivska dejavnost), razvija številne
oblike dejavnosti (izleti, pohodi, ture, tabori, alpinistični in
športnoplezalni vzponi, turno smučanje, planinska orientacija, odprave v tuja
gorstva, delovne akcije na planinskih poteh in pri koči), skrbi za organizirano
obliko delovanja (družinsko planinstvo, planinske skupine, odseki), zastopanost
različnih izsekov športa (šport otrok in mladih, športna rekreacija, kakovostni
in vrhunski šport) in izvajanje planinskih športnih panog (planinstvo,
alpinizem, tekmovalno športno in ledno plezanje, turno smučanje in planinska
orientacija).
V sedanjem družbenem okolju je zagotovo najlaže biti
nečlan - v najširšem pomenu te besede. Vsakomur so - ne glede na članstvo v planinski
organizaciji! - na voljo zgrajeni, nadelani, urejeni, označeni
in vzdrževani objekti, naprave in oznake, ki sestavljajo razvejeno planinsko omrežje.
To velja tudi za nakopičeno planinsko znanje, veščine in izkušnje, uporabo vodniške in strokovne literature, zemljevidov in dejavnosti prostovoljnega
in gorskega vodništva.
Zato je toliko bolj pomembno društveno prostovoljstvo.
Članstvo in z njim tesno povezana solidarnost pomenita odgovornost za
sooblikovanje in izvajanje programa ter skrb za vzdrževanje planinskega omrežja
in odgovorno vedenje posameznika do soljudi in gorske narave. Pomembna
društvena prednost je urejen sistem
prenosa in izmenjave znanja in izkušenj, zlasti s starejših in bolj izkušenih
članov na mlajše in novince. Sobivanje različnih generacij in dejavnosti nam zagotavlja
nemoteno delovanje ob spoštovanju nenapisanega medgeneracijskega dogovora o
vlogi in pomenu posameznika za planinsko organizacijo.
Planinsko društvo Ljubljana-Matica ima sicer sedež v
Ljubljani, vendar s svojim delovanjem močno presega mestno raven. Društvo
financira izvedbo svojega programa s prispevki, zbranimi s članarino, vplačili
udeležencev akcij, prijavami na javne razpise, donacijami in sponzorstvom. V
desetletjih ustvarjeno društveno premoženje upravlja po načelu dobrega
gospodarja. Društvo zagotavlja javnost svojega delovanja z rednim obveščanjem
in preglednim poročanjem.
Društvo ima svoje prostore in informacijsko pisarno na
Miklošičevi ulici v Ljubljani. S svojo prisotnostjo na eni najbolj živih
ljubljanskih ulic veliko prispeva k razpoznavnosti planinstva.
Tudi zato predlagamo Planinsko društvo Ljubljana-Matica
za visoko državno odlikovanja, saj je na ta način lahko nagrajeno celotno in
sleherno društveno delovanje na področju planinstva v Sloveniji ter v
zamejstvu.
priznanja
in nagrade
1968 - Bloudkova plaketa
1968 - Red zaslug za narod z zlato zvezdo
1973 - Priznanje občine Ljubljana - Center za zasluge pri razvoju
planinstva
1983 - Srebrno priznanje OF
1983 - Nagrada mesta Ljubljane
Zlati
znak Planinske zveze Jugoslavije
Red
zaslug za narod s srebrnimi žarki
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih