sobota, 15. december 2018
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

FORUM PZS

Objave v Forumu PZS izražajo stališča posameznikov, za katere Planinska zveza Slovenije ne prevzema nobene odgovornosti. PZS si pridružuje pravico, da neprimerne objave briše in pri ponavljajočih kršitvah posamezniku tudi onemogoči nadaljnje dodajanje objav. Prosim, da morebitne žaljive objave ali objave, ki so po vašem mnenju v nasprotju z zakonodajo, prijavite na el. naslov spletne.strani@pzs.si.
Dodajanje in pisanje sporočil v forum PZS je omogočen le registriranim in prijavljenim uporabnikom spletne strani PZS.

članek o Andreju Kalarju objavlen v P.V. brez korektur uredništva (svoboda govora?)

vojko bučer: četrtek, 27. marec 2014, ob 21.51 uri; ogledov: 2936

 

 

 

                                          ANDREJ KALAR 1943 – 2004

 

V januarju je minilo deset let od smrti ANDREJA KALARJA, alpinista in aktivnega  gorskega  reševalca, ki je v letih 1960 do 1985 preteklega stoletja s svojo aktivnostjo in alpinističnimi vzponi na mnoge vrhove v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah veliko prispeval k dosežkom slovenskega alpinizma in vzgoji mladih alpinistov. Ko je zaradi bolezni in drugih težav prenehal z aktivnostjo v alpinizmu, je spomin nanj počasi tonil v pozabo, tako da se ga danes spominjamo le še nekateri najbližji prijatelji, ki smo ga spremljali pri njegovi alpinistični dejavnosti.

 

V želji, da bi ga vrnili v spomin širšemu krogu ljubiteljev slovenskih planin, smo se na pobudo prijatelja  Vojka Bučerja odločili, da opravimo pregled njegovih aktivnosti in dosežkov in ga s tem umestimo na mesto, ki mu v zgodovinskem spominu slovenskega alpinizma pripada.

 

Poglejmo, kdo je bil ANDREJ KALAR.  Ljubljančan, rojen leta 1943. S pohodi v gore je pričel kot šestletni deček skupaj s starejšim bratom, s katerim sta se v naslednjih nekaj letih povzpela na mnoge vrhove v Julijcih – Jalovec, Mangart, Mojstrovka, Prisojnik, Razor, Škrlatica, Triglav in drugi. S tem ga je slovenski gorski svet dokončno in neozdravljivo zasvojil.

 

Ko je brat po maturi (1952) zaradi zaposlenosti redkeje obiskoval gore, je Andrej sam večino razpoložljivega časa posvetil obisku gora. Pri tem je srečal nekaj priznanih alpinistov, se jim navdušeno pridružil in skoraj do popolnosti osvojil tehniko plezanja. Od tu naprej zanj ni  bilo več dileme. Alpinizem je postavil pred vse druge svoje aktivnosti, v drugem planu so ostali družina in poklic.  Včlanil se je v AO Akademik in kasneje v AO Železničar Ljubljana in tako organizirano aktivno sodeloval pri klubskih programih. Preplezal je skoraj vse klasične smeri v naših gorah.

 

Razvoj alpinizma pri nas in v svetu pa je v letih od 1960 naprej od vrhunskih alpinistov zahteval premagovanje sten po najtežjih smereh, katere so bile preplezljive le s tehnično opremo. Sprejel  je izziv in v teh letih preplezal najtežje smeri pri nas in v tujini. Prva ponovitev Sfinge, Štruce in drugih smeri, ocenjenih  takrat z najvišjo težavnostjo stopnjo. Plezal  je tudi v Paklenici, Dolomitih-Tri Cine (švicarska diretisima). Vsi njegovi vzponi so zapisani v vestno vodenem dnevniku, ki nam ga je na vpogled prijazno odstopila hči Andrejka.

 

Do prezgodnje smrti  ga je vseskozi obremenjeval še do sedaj nerazrešen problem pri nas, kar je opisal v Planinskem vestniku, št. 12/1966 v članku »Še o alpinizmu«.

 

Leta 1977 je bil kot vrhunski alpinist povabljen v odpravo v Južno Ameriko, ki se je zaradi neurejenih življenjskih razmer ni mogel udeležiti. Odpoved ga je močno prizadela in razočaranja vse življenje ni mogel preboleti.

 

Z leti je njegova alpinistična aktivnost v celoti prenehala. Občasno je še hodil v gore, nekaj let  je kot gorski vodnik sodeloval v akciji »100 žensk na Triglav«, potem pa ga je neozdravljiva bolezen dokončno iztrgala iz njegovega alpinističnega sveta.

 

Na temelju vsega lahko trdimo, da je bil Andrej nekakšen posebnež v alpinističnem svetu pri nas. Neozdravljivo očaran z lepotami slovenskega gorskega sveta, je le-tega obiskoval s posebno strastjo. Med alpiniste se je vključil brez vsakih ambicij. Vse, kar je počel na področju alpinizma, je počel iz notranje nuje in izključno v svoje zadovoljstvo.

 

Nekaj dni pred smrtjo smo ga obiskali v Domu starejših občanov, kjer je preživljal zadnje dneve svojega življenja. Bil je miren, vedel je, da je konec. Takrat mi je zaupal svoje poslednje misli in želje naj ga opravičim pri vseh, ki jih je kakorkoli prizadel s svojim načinom življenja, posebej pri njegovih najbližjih,  ki žal niso razumeli njegove ljubezni do planin in alpinizma, čeprav tega ni hotel. Moral sem mu obljubiti, da bomo njegove ostanke (pepel) raztrosili v Vratih pod Triglavsko severno steno, ki je bila, po njegovem, glavni »krivec« težav in neizmernega veselja v njegovem življenju.

 

Raztros njegovega pepela smo opravili skupaj z njegovimi najbližjimi, prijatelji alpinisti in gorskimi reševalci, kar je bila njegova poslednja želja. Danes se njegovi najbližji in najboljši prijatelji pogosto ustavimo pri »njegovem  mestu« pod Triglavsko severno steno in prižgemo svečko v spoštljiv spomin na odličnega tovariša in prijatelja. Obljubljamo, da bomo storili vse, da spomin nanj ne bo utonil v pozabo.

 

 

Ljubljana, januarja 2014                                                                                        Jože Kalar


Odgovori

Oddaj svoj odgovor >>
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2018

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih