sreda, 14. november 2018
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

FORUM PZS

Objave v Forumu PZS izražajo stališča posameznikov, za katere Planinska zveza Slovenije ne prevzema nobene odgovornosti. PZS si pridružuje pravico, da neprimerne objave briše in pri ponavljajočih kršitvah posamezniku tudi onemogoči nadaljnje dodajanje objav. Prosim, da morebitne žaljive objave ali objave, ki so po vašem mnenju v nasprotju z zakonodajo, prijavite na el. naslov spletne.strani@pzs.si.
Dodajanje in pisanje sporočil v forum PZS je omogočen le registriranim in prijavljenim uporabnikom spletne strani PZS.

POT NA KRANJSKO PLANINO - JE ALI JE NI?

Boris Vuk: petek, 24. avgust 2012, ob 11.12 uri; ogledov: 2630

Prav pred kratkim sem prav tule potečnaril zaradi karte Triglav (izdala PZS 2011). Na moje vprašanje ni bilo nobenega odgovora, ne od pristojnih, ne od koga drugega. Pa bom vseeno poskusil s še novimi vprašanji, kajti morda pa bo moje sitnarjenje vendarle malce poživilo tale forum, ki je žal puščoben in zlasti samoten, kot pot prek Mlinaric.

Na inkriminirani karti je z debelo rdečo črto zarisana pot od 32. vršiške serpetine skoraj naravnost navzgor čez Kranjsko planino. Torej sva pustila avto malo nad ovinkom, tam gor na levi je parkirišče. Začetek poti je narisan nekako 4mm od ovinka, v naravi 100 m. Ampak tam ni bilo niti sledu o kakšni poti. Kar nekajkrat sem se sprehodil gor in dol po cesti, na sumljivih mestih sem se tudi nekoliko vzpel v gozd, pa še vedno nič. Skoraj bi obupal, vendar pa je tam pri avtu čakala boljša polovica te odprave, ki je bila že itak na trnih zaradi notorične težavnosti cilja in načrtovane poti do njega. Če bi tedaj začel razmišljati o alternativah, bi jo morda kar sesulo. Vzpel sem se še malce višje v gozd in sem kakih 20 m nad cesto ugledal nekaj, kar je bilo podobno davno opuščeni lovski stezici. Kaj bi, sem si rekel, tu je karta, potrjena od PZS, smer je nekako prava, gotovo je to to. In sva šla.

Po kakih 50 metrih je začela moja stezica izginjati. Ker takšne stezice pogosto izginjajo in se zopet pojavljajo, sem rinil naprej navkreber, dokler nisem kakih 150 m nad cesto ugotovil, da sva pač pririnila v popolno brezpotje. In kaj sedaj? Kaj bi, sem si rekel, še kakšnih 200 m višinske razlike, pa bova gor - bolj, kot sedaj riniti spet navzdol, se odpeljati na Vršič in potem kar dolgo hodilti gor in dol čez Sovno glavo ter Gladki rob. Torej sva se vzpenjala naprej, najprej skozi neko strmo poseko, potem pa skoraj plezala po skalah, ki so rile iz zemlje med smrekami. In uspelo nama je, po dveh urah mučnega iskanja prehodov sva prilezla na udobno, dobro uhojeno pot, ki se je dvignila iz grape na levi in vodi horizontalno naprej proti vzhodu. Celo klopca je bila tam.

Predpostavljam, da je to pot, ki prihaja izpod Šupce in se vzpne pod koto 1653. Že po kakih 200 metrih sva po njej prišla do korita na Kranjski planini. Voda je tudi sedaj (19.8.) obilna in zelo dobra. Vzpon prek Kranjske planine do transferzalne poti ni bil prav nič zahteven, pot je bila mestoma označena z odkošnjo, ponekod pa tudi vsaj malce shojena, tako da se ji da slediti. Na transferzalo sva stopila 3 ure po štartu.

Tule moram izrecno pohvaliti svojo sopotnico, ki ima sicer že zelo stevilne in raznovrstne izkušnje z brezpotji in jih prav zato zelo zelo ne mara. Tokrat ni prav nič sitnirala, vdano in potrpežljivo je rinila skozi vejevje in plezala po skalovju. Morda ji je zmanjkalo sape in zato ni mogle ob tem še razpredati, kakšen zatežen bedak da sem, ko jo zvlečem v takšne nore avanture.

Skratka, vse se je dobro končalo, če ne upoštevamo, da je Alenka v tisti goščavi staknila klopa (ki sva ga opazila in odstranila šele naslednji dan). In pa tega, da sva zaradi nezanesljive karte izgubila kakšno uro, ki nama je hudo manjkala ob koncu dneva. Čeprav sva na Razorje ostala le pičlih 10 minut (zaslužil bi si veliko več), sva prišla do Pogačnikovega doma, ko je mrak že povsem ugasnil. Ob spustu proti koči sva namreč ob mraku celo zašla in sva komajda spet prišla nazaj na pot.

To je zgodba, moje vprašanje pa sledi: Ali tista na karti narisana pot v naravi je ali je ni? Možna sta oba odgovora. Seveda je bolj verjeten prvi, kar bi pomenilo, da sem jaz butec, ki ne zna najti poti, ki je lepo vrisana na karti. Tudi če je res tako, bi bilo vsekakr prijazno do mene in pa še koga drugega (saj menda nisem edini butec, ki rine v hribe), ko bi bil začetek poti tam ob cesti nekako nakazan. Da vsaj ne bil tam v bregovih v dvomih in na robu obupa. Tule prosim vse tiste, ki to pot poznajo, da mi jo opišajo tako, da jo bom kljub svoji debilnosti lahko našel. Obljubim, da se bom v tem primeru ob prvi priložnosti spet napotil nanjo in bom o tem proročal.

Če pa te poti res ni, se bi morali zamisliti ne samo pri PZS, ampak tudi tam, kjer so risali in pacali to nesrečno karto. V tem primeru bi prav rad izvedel ime in naslov možakarja (ali gospe) ki si dovoli privoščiiti si takšno šlamparijo, ki bila vzročno-posledično lahko za koga tudi usodna. Poslal bi mu (ji) košaro gnilih paradižnikov.

Boris Vuk


Odgovori

Oddaj svoj odgovor >>
Boris Kumer: petek, 24. avgust 2012, ob 13.05 uri
Dragi soimenjak, saj vem, da ti skorajda ne bo prav, ker ti (spodaj) lepim link na konkurenčno hribovsko stran, ampak stanje je žal tako. Koristil ti pa menda bo, čeprav je tudi res, da je tam okoli čuda že skoraj "nevidnih" stezic, ki jih vendarle še najdeš vrisane na kakšni stari specialki ali celo na spletnem Atlasu okolja. Več od teh nekaj namigov pa nikar ne pričakuj od mene, ker so minila leta od takrat, ko sem se tam okoli zadnjič potikal.

Klik →  Kranjska planina pod Prisojnikom

Boris
Boris Vuk: petek, 24. avgust 2012, ob 14.15 uri
Spoštovani soimenjak, zahvaljujem se za poslani link. Slike so lepše, kot je bila sedaj KP v živo, saj  očitno niso ponete v sušnem času. Zvedel sem torej, da bi moral štartati z 29. in ne z 32. serpentine. Še vedno pa me zanima, zakaj  ni tako prikazano tudi na tako rekoč "uradni" planinski karti, ki jo je lani (!) izdala PZS. Morda kdo ve tudi odgovor na to vprašanje?
Lp. boro.
Boris Kumer: petek, 24. avgust 2012, ob 16.31 uri
Navijam zate, da bi ti uspelo izbezati odgovor(ne).
Marko Fink: sobota, 25. avgust 2012, ob 11.23 uri
Še moj prispevek za oživitev foruma :))


V seznamu planinskih poti iz leta 2008 je zapisano, da je planinska pot št. 418 Trenta - Kranjska planina, ki je pod skrbništvom ljubljanskega PD pošta - Telekom, opuščena. Pod opombami piše: jo ne obiskujejo (ne navajajo).

To, da se opuščena pot najde na novih kartah, ni pri PZS nič novega. Saj smo že zdavnaj ugotrovili, da so jim seznami in ažurnost poti španska vas.

Pa tudi g. Zlodej, ki na sosednjem forumu omenja pot z ovinka 29, je nekoč na forumu v debati o vrisanih poteh zelo lepo povzel mišljenje, ki vlada tukaj: "Saj se ne hodi po karti, hodi se po poti, ta pa je pravilno speljana."


Meta Štrukelj: nedelja, 26. avgust 2012, ob 14.52 uri

Preverjeno!

Ravno dalo se nama je. Pravzaprav se nama ni dalo zgodaj vstati, pa sva zgrabila za idejo in se v živo dokopala do odgovora. Pot na Kranjsko planino JE. Zelo je lepa in vredno jo je prehoditi. Pravi biser za nepoboljšljive romantike. Vršiška cesta je pokala po šivih, na vsej poti od 29. serpentine do Kranjske planine in prek nisva srečala žive duše.  Res me zanima njena zgodba, njena pripoved. Kdo jo je gradil, kdo gladil in častil? Kdo ji še danes iztrga mile urice tihih korakov in blaženega miru. Najbrž je največ lovcev, tako sva vsaj presodila na pravzaprav skritem razpotju, za katerim se bohoti na novo popravljena spodnja pot proti Mlinarici. Le-to obiščeva ob naslednji priložnosti.

Karta pa seveda laže in grdo zavaja. Pravzaprav ne samo ta karta, kar vse (!),  za cel seznam jih je(doma jih imam okroglo 10 – planinskih, se razume), ki pokrivajo to področje in, kar je še huje, vedno slabše je.  Izpustimo ostale in se osredotočimo na imenovano: Triglav 1: 25.000 v tistih treh izdajah kot jih posedujem.  Najstarejša, v merilu 1 : 20.000 iz leta 1981 je še najbolj točna,  saj na njej nobena od vrisanih stezá ni markirana, kar bi kazalo na neke vrste uglašenost s  Planinskim  vodnikom Julijske Alpe iz 1978 leta (Mihelič – Petkovšek - Strojin), ki opozarja na pomanjkljive in obledele markacije pod Kranjsko planino, (tekst se prepisuje tudi v novejših izdajah, kjer bi  počasi že lahko pisalo, da jih ni). Karta Triglav iz leta 1993 (1. izdaja) ima vrisano markirano pot od 32. serpentine preko Kranjske planine na markirano pot Vršič – Mlinarica oz. Razor. V 10. izdaji (ponatis ???)  iz leta 2010 pa stoji tam res nedopustna šlamparija, predvsem zato, ker je vidno, da so bile izvedene spremembe (znaka za stan ni več, kar ustreza resnici – tam ni praktično več nobenih ostankov, pod imenom Kranjska planina je brisan naziv Planina pod Prisankom), na markirano pot, ki je v praksi brez markacij pa je vrisana znamenita enka v krogcu, ki pomeni – ve se kaj! Našo najpomembnejšo pot!  Skratka golaž napak je kar sočen, dam za liter avtorju sprememb, če se upa javno oglasiti na teh straneh.

Praktično pa je takole - najprej zgornji del nad planino: leve poti, ki naj bi bila celo markirana, v praksi več ni. Nanjo sicer od zgoraj z omenjene vezne poti kaže puščica Trenta, to je pa tudi vse, kar je ostalo, pa sva iskala vsevprek. Ena sama sled tik nad planino. Proti Šupci ničesar. Desna pot s Kranjske planine, ki je vrisana kot nemarkirana steza, je sledljiva, z nekaj rdečimi pikami in možicem ob priključku na vezno pot Vršič – Mlinarica.

Pod Kranjsko planino (k studencu) se pride od 29. serpentine brez težav, pa tudi brez markacij – ne moremo reči, da so obledele, ker so v fazi izginjanja, tisto, kar pa je vrisano kot markirano od 32. serpentine do stika s prej omenjeno lepo stezo seveda pozabimo, niti v sanjah ni več nobenih sledov – ne steze, ne markacij. Prebrodila po dolgem in počez.

Upam, da kdo od pristojnih do prihodnje izdaje katerekoli karte (Posočje, TNP, JA vzhodni del, Trenta, Kranjska gora, Jalovec in Mangart…), ki pokriva ta del, vendarle prebere Borisovo vprašanje in skuša narisati dejansko stanje. Če pa že obstaja pravilno ažurirana katerakoli karta, pa lepo prosim za informacijo.

Ja, plonkanje je huda reč, so nas kaznovali že v šoli. Razen v parlamentu, seveda.  Za domovino…

Izvir Soče je bil suh in žalosten, ampak štruklji v Koči pri Izviru Soče so bili pa vseeno angelski… Ker nisva bila lačna, sva ob ponudbi prijazne gospe naročila samo eno porcijo. Potem, no hipec po tem  je on zgrabil polizani krožnik in stopil v kuhinjo, da mu nanj naložijo še eno…

Howk…  Meta


...in hvala za spodbudo, Boris,  steza je res lepa!  Še pri Šupci bova malo pobrskala, a ne? 

Meta Štrukelj: sobota, 15. september 2012, ob 18.06 uri

Ker ni nikogar, ki bi mi ponudil novejši zemljevid s pravilno vrisano potjo za Kranjsko planino, temo nadaljujem kar sama.

V založbi Sidarta sem kupila nov planinski zemljevid Bovec-Trenta, na katerem sta sicer vrisani kar dve stezi od 32. serpentine vršiške ceste do prečne steze, ki vodi od 29. serp. proti Mlinarici, je pa napaka precej manj moteča, saj ni vrisanih neobstoječih markacij. Tudi leva, povsem zaraščena steza nad Kranjsko planino ni več vrisana. Na zemljevidu od Šupce proti planini prav tako ni več vrisane steze, zato domnevam, da bi bilo njeno iskanje verjetno neuspešno. Omenjeni zemljevid nima oštevilčenih serpentin, sta pa tako 29. kot 32. zlahka razpoznavni. Zares pravilno ažurirana karta torej še vedno skrita nekje v glavah neznanih poznavalcev.

mirko bosnak: torek, 16. februar 2016, ob 14.58 uri
Povsem v maniri PZS in PZ: nihče ne komentira te šlamastike z "novimi" kartami, ki jih še vedno na veliko in "ugodno" ponujajo, pa je dosti bolje,  da je sploh  nimaš, kot pa da te zavaja. Važen je samo €€€€€€€€€€€€€€€€€€€€.
Imam prav vse karte kar jih je izdala PZ in prav na vsaki se najdejo velike napake, to pa zato, ker se samo ponatisujejo stare (včasih tudi napačne) in napake gredo naprej. Poleg tega, je bil papir na kartah okoli leta 1980 neprimerno boljši, še sedaj niso raztrgane, novo pa zložiš parkrat in se že trga.
Podobno je včasih z vodniki: hodiš po opisu in ugotoviš da avtor tam ali nikakor ni nikoli bil, ali pa ne zna napisati navodila za pot, kar je za uporabnika pač  čisto vseeno. Sem pričakoval da bo to zrihtal vedno prijazni rotovnik, pa ni uspeha, ali pač - v tretjem mandatu? 


mirko bosnak: sreda, 17. februar 2016, ob 8.38 uri
Pa da ne govorim kar na pamet: tod sem sicer hodil leta 2014, vendar vodeno v skupini, iz 29. ovinka, tako da nisem čutil zapletov, markacij sicer ni bilo. Glej vabilo, naš vodnik je že v vabilu zapisal,  da karta laže za sam začetek poti kar za 102 višinska metra, kar je prava sramota za izdajatelja (začetek poti je pri 29 serpetini in ne pri 32).

http://www.skoberne.si/vabila/cerazor14.htm

predlagam, da PZ pred izdajo karte, to ponudi v presojo pravilnosti društvom in poznavalcem območij katero obravnava, na ta način bi se izognili takim velikim napakam. Pričakujem odziv PZS in PZ na moj predlog.
Verjetno pa zahtevam preveč in kalim blažen mir prej navedenim.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2018

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih