Dolenjska je dobila ime po dolnji legi v nekdanji deželi Kranjski, Notranjska po notranji legi, Bela krajina je domnevno dobila ime po značilnih brezah, morda tudi po belih narodnih nošah.
Dolenjska sega od Ljubljanske kotline do Kolpe, na Notranjsko meji z visokima planotama Krima in Blok, na severu in vzhodu pa meji na reko Savo. Gorski čok Gorjancev je južna meja Dolenjske in jo ločuje od nižinske valovite Bele Krajine, s katero je povezana s cestnima prelazoma Brezovica (588 m) in Vahta (615 m). Bela krajina je najbolj na jugu ležeča slovenska pokrajina in jo z juga omejuje reka Kolpa. Notranjska sega od Ljubljanske kotline do Krasa in Istre, od katere jo razmejujejo gozdnate neposeljene kraške planote Hrušice in Nanosa ter flišni Brkini.
Vsebina planinskega vodnika
- Gorjanci in Bela krajina
- Kočevski rog, Kočevsko in zgornja kolpska dolina
- Stojna
- Goteniška gora in Goteniški Snežnik
- Borovška gora in obkolpske stene
- Ribniška dolina
- Dobrepolje
- Trška gora
- Kumljansko hribovje
- Stična, Višnja gora, Litija, Grosuplje, Velike Lašče
- Krimsko pogorje, Borovnica in Vrhnika
- Loški potok, Loška dolina, Cerknica, Javorniki
- Snežnik
Vodnik je izšel s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Tehnični podatki: Format: 12 x 16 cm Obseg: 200 strani
PZS, 2012 |