Avtobusna postaja Vršič, na vrhu prelaza, v bližini doma.
Avtobusna postaja Kranjska Gora, nato po cesti in bližnjicah - 3 h.
Z avtomobilom:
Na prelaz Vršič po asfaltni regionalni cesti iz Kranjske Gore, parkirišče pred domom.
Iz Bovca skozi Trento na prelaz Vršič, parkirišče pred domom.
Opis
Tičarjev dom na Vršiču je zaprt. V tem času se lahko okrepčate ali prenočite v bližnji Erjavčevi koči na Vršiču.
Dom stoji na trentski strani vrha Vršič in tik nad vršiškim prelazom, prek katerega pelje cesta Kranjska Gora-Trenta-Bovec. Prvo kočo na tem mestu je kot protiutež nemškoavstrijski Vossovi koči (sedaj Erjavčeva koča) zgradilo SPD na pobudo in ob pomoči dr. Josipa Tičarja, predsednika Kranjskogorske podružnice SPD; z imenom "Slovenska koča so jo odprli 4. avgusta 1912. Med 1. svetovno vojno so jo zasedli avstrijski vojaki, med obema vojnama pa italijanski financarji. Po osvoboditvi so kočo v zelo slabem stanju prevzeli jeseniški planinci, ki so jo popravili in opremili ter odprli 15. septembra 1946. Po smrti dr. Josipa Tičarja (1875-1946) so jo preimenovali v Tičarjev dom, kar je bila zahvala očetu slovenskega planinstva v Gornji Savski dolini in soustanovitelju GRS. V letih 1964-1966 so zraven starega dotrajanega doma zgradili nov, velik in sodobno urejen dom, ki so ga slovesno odprli 31. julija 1966. Stari dom so porušili. V začetku aprila 1975 je velikanski snežni plaz z Mojstrovke porušil pročelje doma, ki pa so ga takoj obnovili. Ob cesti so postavili kiosk za prodajo razglednic in spominkov, v domu pa so v zadnjih letih marsikaj izboljšali in posodobili. Leta 1992 so obnovili električno in vodovodno napeljavo ter posodobili kuhinjo.
V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; prodajalna spominkov in razglednic; v 9 sobah je 36 postelj, na 4 skupnih ležiščih pa 55 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v kletnih prostorih in nadstropju; gostinska prostora ogrevajo s kmečko pečjo; tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Od doma je širši razgled le proti jugu. Na vzhodni strani se za južnim pobočjem Vršiča in Sovno glavo kaže ostenje Prisojnika; na južni strani vidimo cesto, ki se spušča proti Trenti in del Velike planine, zadaj pa nad Zadnjo Trento verigo vrhov s Srebrnjakom in Bavškim Grintavcem.
Prisank (2547 m), po Kopiščarjevi (Jeseniški)poti, 4.00 h (Zelo zahtevna planinska pot) Prisank (2547 m), po Jubilejni poti, 5.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Prisank (2547 m), po Slovenski planinski poti, 4.00 h (Zahtevna planinska pot) Mala Mojstrovka (2333 m), čez južna pobočja, 2.00 h (Zahtevna planinska pot) Mala Mojstrovka (2333 m), po Hanzovi poti, 2.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Razor (2601 m), po Slovenski planinski poti, 7.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Slemenova špica (1909 m), 1.30 h (Lahka planinska pot) Jalovec (2645 m), po Slovenski planinski poti, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Vršič (1730 m), 0.05 h (Lahka planinska pot)