|
|
SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV
Ogledov: 42696Delovni čas
OSP | OSP - odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
Predviden letni delovni čas - možna odstopanja |
|
|
Kontaktni podatki | | Telefon | +386 1 433 50 81 | | GSM | +386 31 691 891 - predsednik PD Rudi Bevc | | Telefon PD | 031691891 | | Splet | http://www.domkrim.si/ | | Najemnik | Marko Markič | Lokacija | | Naslov |   Strahomer 60
1292 Ig | Zemlj. širina
Zemlj. dolžina | 45,928527
14,471031 |
Nastanitev | | Ležišča | v sobah - 0
skupna ležišča - 30
zimska soba - 0
zasilna ležišča - 0 | | Jedilnica | 60 sedežev |
|
Dodatna ponudba |   |
Dostop
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Podpeč, čez sv. Ano in Planinco - 3 h.
- Avtobusna postaja Podpeč, mimo jezera in čez Planinco - 3 h.
- Avtobusna postaja Tomišelj - 3 h.
- Avtobusna postaja Vrbljene - 3 h.
- Avtobusna postaja Strahomer - 3 h.
- Avtobusna postaja Iška vas - 3 h 30.
- Avtobusna postaja Rakitna - 2 h.
- Avtobusna postaja Borovnica, čez Brezovico pri Borovnici, Zabočevo in Rakitno - 4 h.
- Avtobusna postaja Kamnik pod Krimom, čez Planinco - 3 h.
- Avtobusna postaja Preserje - 2 h 45.
Z vlakom:
- Železniška postaja Borovnica, čez Brezovico pri Borovnici, Zabočevo in Rakitno - 4 h.
- Železniška postaja Preserje, čez Kamnik pod Krimom, Preserje ter Planinico - 3 h 30.
Z avtomobilom:
- Iz Podpeči, čez sv. Ano in Planinco - 3 h.
- Iz Podpeči, mimo jezera in čez Planinco - 3 h.
- Iz Jezera - 3 h.
- Iz Tomišelja - 3 h.
- Iz Vrbljene - 3 h.
- Iz Strahomera - 3 h.
- Iz Iške vasi - 3 h 30.
- Od doma v Iškem Vintgarju, mimo partizanske bolnišnice Krvavica - 2 h 30.
- Iz Rakitne - 2 h.
- Iz Zabočevega, čez Rakitno - 3 h.
- Iz Borovnice, čez Brezovico pri Borovnici, Zabočevo in Rakitno - 4 h.
- Iz Kamnika pod Krimom, čez Planinco - 3 h.
- Iz Preserij - 2 h 45.
| Opis
Zimski delovni čas (1. november-30. marec):
- ponedeljek: zaprto
- torek-petek: 8.00-18.00
- sobota-nedelja: 7.00-18.00
V primeru dežja kočo zapremo eno uro prej.
Planinska koča stoji na vrhu Krima, najvišjem vrhu Krimskega hribovja v severnem delu velike Notranjske planote, ki jo prištevamo k Dinarskemu gorskemu sistemu. Postojanko je po 2. svetovni vojni zgradilo Turistično društvo Rudnik, potem pa je bila več kot 20 let v posesti nekdanje jugoslovanske vojske in obiskovalcem nedostopna. Po razglasitvi samostojne države Slovenije jo je prevzelo Ministrstvo za obrambo, ki jo je leta 1992 dalo v najem PD Podpeč-Preserje. PD je po prevzemu izvršilo nujna popravila, opremilo ležišča in kupilo potrebno opremo. Planinsko kočo so slovesno odprli 20. septembra 1992. V letih 1994 in 1995 so kočo temeljito obnovili in vključili telefon. Kasneje so naredili tudi centralno ogrevanje in leta 2003 nove sanitarije v prizidku koče. Ljubljansko geodetsko društvo pa je 26. oktobra 1994 odkrilo pri koči obeležje v spomin na prvo izmero zemljiškega katastra današnje Slovenije v letih 1817 do 1828. Izhodišče koordinatnega sistema je bil Krim, ki je še zdaj najpomembnejša trigonometrična točka v Sloveniji.
V gostinskem prostoru je 60 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 50 sedežev; v dveh sobah je 30 skupnih ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalna prostora ogrevajo s centralno kurjavo, jedilnico pa še dodatno s pečjo; tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgledi. S Krima je prelep razgled na vse strani. Na severu leži pod nami Ljubljanska kotlina z Ljubljano, za njo vidimo Rašico, Mengeš, Domžale in Kamnik, zadaj pa veličastno panoramo Kamniških in Savinjskih Alp od Storžiča do Raduhe. Na vzhodni strani se za Barjem in Grosupeljsko kotlino vleče dolgo Posavsko hribovje s Kumom; proti severovzhodu se za Čemšeniško planino kažeta Paški Kozjak in Pohorje, proti jugovzhodu pa za Dolenjskim gričevjem Gorjanci. Na jugu se razprostira Rakitniška planota s Slivnico in Blokami na južnem robu, naprej pa vidimo Javornike, Snežnik, Goteniško in Veliko goro; v bližini se dvigata Mokrec in Kurešček. Na jugozahodu vidimo za Pokojiško planoto gozdnato Hrušico in Nanos; v tej smeri se ob dobri vidljivosti vidi tudi Tržaški zaliv. Na zahodni strani je v bližini južni del Barja z Vrhniko na obrobju, nad njo se dviga Ulovka, za njo pa Idrijsko hribovje z Javornikom in Trnovski gozd z Golaki na severnem robu. Proti severozahodu se nad Barjem dviga Polhograjsko hribovje z Grmado in Toščem, naprej vidimo Škofjeloško hribovje z Blegošem, Ratitovec, potem pa Julijce s Triglavom in severno od njih Karavanke s Stolom.
|
Planinska literatura |
 Knjiga pohval in pritožb
| | |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih