SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV

Dom stoji na mali terasi ob vznožju zahodnega pobočja Tosca tik nad Velim poljem. Prvo leseno kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD. V spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, 20. avgusta 1795, so jo poimenovali Vodnikova koča; slovesna otvoritev je bila 19. avgusta 1895, kočo pa je upravljalo SPD. Leta 1909 so kočo razdrli, prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Kočo so večkrat popravljali, vendar je počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se odločili, da zgradijo novo postojanko. Gradili so jo v letih 1954 do 1958, slovesno pa odprli 31. avgusta 1958; ob otvoritvi so jo preimenovali v Vodnikov dom. Pozneje so dom večkrat popravljali in urejali notranjost, večjo obnovo pa so opravili leta 1986, ko so tudi kamnito fasado obložili s skodlami. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od sredine junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev; v 8 sobah je 22 postelj, na skupnem ležišču pa 31 ležišč; zimska soba z 8 ležišči; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, mobitel. 

Od doma je zelo lep razgled na Triglav in okoliške vrhove. Na vzhodni strani doma se dvigajo zahodna pobočja Tosca; na južni in zahodni strani leži Velo polje, ki ga na jugu obrobljajo vrhovi Fužinskih planin Mali, Jezerski in Prevalski Stog, na zahodni strani pa značilni Mišelj vrh; na severozahodu imamo čudovit pogled na Šmarjetno glavo in Triglav; na planoti pod Triglavom vidimo Dom Planika, desno od Malega Triglava pa Triglavski dom na Kredarici; severno od koče se v bližini dviga Vernar.