SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV

Dom stoji na mali terasi ob vznožju zahodnega pobočja Tosca tik nad Velim poljem. Prvo leseno kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD. V spomin na 100-letnico vzpona slovenskega pesnika Valentina Vodnika (1758-1819) na Mali Triglav, ki ga je opravil 20. avgusta 1795, so jo poimenovali Vodnikova koča. Slovesna otvoritev je bila 19. avgusta 1895, kočo pa je upravljalo SPD. Leta 1909 so kočo razdrli, prestavili na današnje mesto, povečali in obili z lesom. Kočo so večkrat popravljali, vendar je počasi propadala. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Bohinj-Srednja vas. Zaradi dotrajanosti koče in vedno večjega obiska so se odločili, da zgradijo novo postojanko. Gradili so jo v letih 1954 do 1958, slovesno pa odprli 31. avgusta 1958; ob otvoritvi so jo preimenovali v Vodnikov dom. Pozneje so dom večkrat popravljali in urejali notranjost. Dom je odprt od sredine junija do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev; v 11 sobah je 39 postelj, na skupnem ležišču pa 16 ležišč, v pomožnem objektu ob koči 10; zimska soba z 8 ležišči; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo, tuš; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko, fotovoltaika.

Od doma je zelo lep razgled na Triglav in okoliške vrhove. Na vzhodni strani doma se dvigajo zahodna pobočja Tosca; na južni in zahodni strani leži Velo polje, ki ga na jugu obrobljajo vrhovi Fužinskih planin Mali, Jezerski in Prevalski Stog, na zahodni strani pa značilni Mišelj vrh; na severozahodu imamo čudovit pogled na Šmarjetno glavo in Triglav; na planoti pod Triglavom vidimo Dom Planika, desno od Malega Triglava pa Triglavski dom na Kredarici; severno od koče se v bližini dviga Vernar.