|
|
SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV
Ogledov: 173453Delovni čas
OS | OS - stalno odprto
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
Predviden letni delovni čas - možna odstopanja |
Hitri dostop do strani: https://www.planinske-koce.si/aljazev_dom_v_vratih
|
|
|
Dostop
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Mojstrana Križišče, po dolini Vrat - 2 h 30.
- Avtobusna postaja Trenta, skozi Zadnjico in čez Luknjo - 5 h.
Z avtomobilom:
-
Z Mojstrane lokalna, deloma asfaltna cesta po dolini Vrat do parkirišča (20 min), nato peš do koče 5 min.
| Opis
Dom stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline Vrat. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), t.i. Triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora. Jakob Aljaž je postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, potem pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom, ki so ga odprli 7. avgusta 1904. Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice. Aljaž je takoj organiziral gradnjo novega doma na sedanjem, varnejšem mestu; odprli so ga 17. julija 1910; zunanjost doma se do danes ni spremenila. Dom je upravljal osrednji odbor SPD; po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Ljubljana-Matica, ki ga je maja 1950 predalo PD Dovje-Mojstrana. Novi lastnik je leta 1952 zgradil gospodarsko poslopje s pomožnimi prostori in kupil bližnjo Šlajmerjevo vilo in jo uredil kot depandanso. Leta 1958 je Aljažev dom dobil telefon. Leta 1975 so v nekdanji vojaški stražnici ob poti proti spomeniku uredili zimsko sobo. Notranjost Aljaževega doma so v letih 1976-1978 temeljito obnovili in preuredili ter dogradili kletni prizidek; prenovljeni dom so odprli 25. junija 1978.
V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 110 sedežev; v 8 sobah je 29 postelj, na skupnih ležiščih v domu je 6 ležišč. WC in umivalnice so v vseh objektih; gostinska prostora sta ogrevana s pečmi; tekoča voda, telefon. Od septembra 2003 dalje je Aljažev dom priklopljen na električno omrežje.
Razgled:
Od Aljaževega doma je prelep razgled na gore in vrhove, ki obkrožajo dolino Vrat, najlepši je pogled na Triglavsko severno steno. Vzhodno se dvigajo stene Cmira, na južni strani stene Begunjskega vrha, desno pa vidimo nad Triglavsko steno vrh Triglava. Od spomenika vidimo vso zgornjo dolino Vrat do Triglavske stene in prelaza Luknja med masivom Triglava in Pihavcem. Zahodno so strma pobočja Stenarja, Dolkove špice, Škrlatice in Rokavov; proti severu so na zahodni strani doline stene Dovškega križa, Škrnatarice in Kukove špice, na vzhodni strani pa gozdnata pobočja Črne gore.
Zanimivejše ture:
- Slovenski planinski muzej, odprt vse dni v letu (razen ob največjih praznikih).
- slap Peričnik, ogledamo si ga na poti iz Mojstrane v Vrata.
- spomenik padlim partizanom-gornikom - 10 min.
|
Planinska literatura |
Prehodi do drugih planinskih koč, zavetišč in bivakov Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m), po Tominškovi poti, 4.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m), po Slovenski planinski poti , 5.00 h (Zahtevna planinska pot)
Triglavski dom na Kredarici (2515 m), po Tominškovi poti, 5.00 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Triglavski dom na Kredarici (2515 m), po Slovenski planinski poti , 5.00 h (Zahtevna planinska pot)
Koča na Doliču (2151 m), čez Luknjo, 6.00 h (Lahka planinska pot)
Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m), čez Sovatno, 4.00 h (Lahka planinska pot)
Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m), mimo Bivaka IV Na Rušju in Bovških vratc, 6.00 h (Lahka planinska pot)
Koča v Krnici (1113 m), mimo Bivaka IV Na Rušju ter čez Kriško steno, 5.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Šlajmerjev dom v Vratih (1015 m), 0.05 h (Lahka planinska pot)
Bivak IV na Rušju (1980 m), 2.50 h (Lahka planinska pot)
Bivak pod Luknjo (1430 m), 1.15 h (Lahka planinska pot)
|
Vzponi na vrhove Triglav (2864 m), čez Luknjo in Plemenice, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Triglav (2864 m), po Tominškovi poti, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Triglav (2864 m), po Slovenski planinski poti, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Škrlatica (2740 m), 5.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Stenar (2499 m), čez Sovatno, 4.30 h (Zahtevna planinska pot)
Bovški Gamsovec (2391 m), čez Luknjo, 3.45 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Bovški Gamsovec (2391 m), čez Sovatno, 4.00 h (Zahtevna planinska pot)
Pihavec (2419 m), 4.30 h (Brezpotje)
Cmir (2391 m), 4.00 h (Brezpotje)
|
 Knjiga pohval in pritožb
| | |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
English language
Naveza
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se