Avtobusna postaja Mojstrana Križišče, po dolini Vrat - 2 h 30.
Avtobusna postaja Trenta, skozi Zadnjico in čez Luknjo - 5 h.
Z avtomobilom:
Z Mojstrane lokalna, deloma asfaltna cesta po dolini Vrat do parkirišča (20 min), nato peš do koče 5 min.
Opis
Zaradi rekonstrukcije cestišča je cesta Mojstrana-Vrata med tednom zaprta od 07:30 - 18:00. Med vikendom (sobota in nedelja) zapore ni.
Dom stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline Vrat. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), t.i. Triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora. Jakob Aljaž je postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, potem pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom, ki so ga odprli 7. avgusta 1904. Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice. Aljaž je takoj organiziral gradnjo novega doma na sedanjem, varnejšem mestu; odprli so ga 17. julija 1910; zunanjost doma se do danes ni spremenila. Dom je upravljal osrednji odbor SPD; po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Ljubljana-Matica, ki ga je maja 1950 predalo PD Dovje-Mojstrana. Novi lastnik je leta 1952 zgradil gospodarsko poslopje s pomožnimi prostori in kupil bližnjo Šlajmerjevo vilo in jo uredil kot depandanso. Leta 1958 je Aljažev dom dobil telefon. Leta 1975 so v nekdanji vojaški stražnici ob poti proti spomeniku uredili zimsko sobo. Notranjost Aljaževega doma so v letih 1976-1978 temeljito obnovili in preuredili ter dogradili kletni prizidek; prenovljeni dom so odprli 25. junija 1978.
V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 110 sedežev; v 8 sobah je 29 postelj, na skupnih ležiščih v domu je 6 ležišč. WC in umivalnice so v vseh objektih; gostinska prostora sta ogrevana s pečmi; tekoča voda, telefon. Od septembra 2003 dalje je Aljažev dom priklopljen na električno omrežje.
Razgled: Od Aljaževega doma je prelep razgled na gore in vrhove, ki obkrožajo dolino Vrat, najlepši je pogled na Triglavsko severno steno. Vzhodno se dvigajo stene Cmira, na južni strani stene Begunjskega vrha, desno pa vidimo nad Triglavsko steno vrh Triglava. Od spomenika vidimo vso zgornjo dolino Vrat do Triglavske stene in prelaza Luknja med masivom Triglava in Pihavcem. Zahodno so strma pobočja Stenarja, Dolkove špice, Škrlatice in Rokavov; proti severu so na zahodni strani doline stene Dovškega križa, Škrnatarice in Kukove špice, na vzhodni strani pa gozdnata pobočja Črne gore.
Triglav (2864 m), čez Luknjo in Plemenice, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Triglav (2864 m), po Tominškovi poti, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Triglav (2864 m), po Slovenski planinski poti, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Škrlatica (2740 m), 5.30 h (Zelo zahtevna planinska pot) Stenar (2499 m), čez Sovatno, 4.30 h (Zahtevna planinska pot) Bovški Gamsovec (2391 m), čez Luknjo, 3.45 h (Zelo zahtevna planinska pot) Bovški Gamsovec (2391 m), čez Sovatno, 4.00 h (Zahtevna planinska pot) Pihavec (2419 m), 4.30 h (Brezpotje) Cmir (2391 m), 4.00 h (Brezpotje)
Prijava / registracija
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Triglav (2864 m), čez Luknjo in Plemenice, 6.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Za oddajo komentarja se