V času božično-novoletnih praznikov bo Roblekov dom na Begunjščici odprt v soboto 26. in nedeljo 27. decembra ter med 1. in 3. januarjem. Možen je le prevzem hrane in pijače po principu za s seboj.
Roblekov dom na Begunjščici je zaradi ukrepov proti širjenju bolezni COVID-19 do nadaljnega zaprt!
Dom stoji na razgledni rami na zahodnem grebenu Begunjščice. Prvo kočo, ki je stala nižje od sedanjega doma, je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 25. julija 1909; poimenovali so jo po dr. Janku Vilfanu, odvetniku iz Radovljice in takratnem predsedniku podružnice. Leta 1933 je Radovljiška podružnica SPD zgradila na sedanjem mestu večji dom in ga odprla 30. julija 1933; poimenovali so ga po Hugonu Robleku (1871-1920), pobudniku planinstva na Gorenjskem, ki je tragično umrl pri požigu Narodnega doma v Trstu. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali. Radovljiški planinci so po osvoboditvi zgradili nov dom, ki so ga odprli 15. septembra 1946. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili in ga ob praznovanju 80-letnice društva slovesno odprli 31. avgusta 1975. Večjo obnovo so opravili leta 1987. Brunarico, v kateri je bilo skladišče, so leta 1991 preuredili za zimsko sobo. Leta 1993 so začeli s temeljito obnovo doma; zamenjali so streho in prenovili vodovod. Kasneje so dom opremili še s fotovoltaičnim sistemom za pridobivanje električne energije in zgradili zunanja suha stranišča. Leta 2005 so obnovili celotno ostrešje in dom prekrili z novo kritino, povečali in uredili so sodobno jedilnico in namestili nova okna, povečali moč solarnega sistema ter obnovili kuhinjo.
V gostinskem prostoru je 50 sedežev in točilni pult; pri mizah na terasi pred domom je 40 sedežev; v 5 sobah je 18 postelj, na skupnem ležišču pa 15 ležišč; zimska soba ima 8 ležišč; gostinski prostor se ogreva s pečjo; voda je kapnica, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, suha stranišča, mobitel in radijska zveza.
Razgled:
S terase pred domom je zelo lep razgled. Na vzhodni strani vidimo strma pobočja Begunjščice in dolgi hrbet Košute; od vzhoda proti jugu se na obzorju zvrstijo vrhovi Kamniških Alp s Kočno in Storžičem; na jugu leži Dobrča, tu vidimo obširno gorenjsko ravnino od Podvina do Jesenic z Radovljico, Bledom in drugimi kraji, za ravnino pa Škofjeloško pogorje z Blegošem, Ratitovec in gozdnato Jelovico; na zahodu se nad Bledom ustavi pogled na Julijcih s Triglavom; severozahodno so v bližini južna pobočja Stola; z roba ob domu se odpira pogled tudi proti severu na Srednji vrh in Vrtačo.
Zanimivejše ture:
planina Preval čez Rožo
Poljška planina
Zelenica (20 minut vzpona do grebena, potem spust po severni strani gore)
Prijava / registracija
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Veliki vrh (2088 m), po Slovenski planinski poti, 1.00 h (Lahka planinska pot)
Za oddajo komentarja se