|
SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV
Ogledov: 57916 English Delovni čas
OS | OS - stalno odprto
JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
Predviden letni delovni čas - možna odstopanja |
|
Kontaktni podatki | Telefon | dom.velikaplanina@gmail.com | GSM | +386 51 665 665 | Splet | https://www.pdd.si/domzalski-dom/ | | FaceBook | Najemnik | Anže Nartnik | Lokacija | Naslov | Žaga 18 1242 Stahovica | Zemlj. širina Zemlj. dolžina | 46,289104 14,656602 |
Nastanitev | Ležišča | v sobah - 39 skupna ležišča - 18 zimska soba - 0 zasilna ležišča - 0 | Jedilnica | 45 sedežev |
|
Certifikati PZS | |
Dodatna ponudba | - Spletna kamera
- Tuš
- Učilnica
- Wi-fi
|
Dostop Z žičnico:
- Iz doline Kamniške Bistrice z gondolsko žičnico do nekdanjega penziona Šimnovec, naprej na Gradišče sedežnica, do doma - 30 min.
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Stahovica, mimo cerkve sv. Primoža in čez Pasje pečine - 3 h.
- Avtobusna postaja Žičnica Velika planina v Kamniški Bistrici, čez planini Dol in Konjščica - 3 h.
- Avtobusna postaja Črna (Jurček v Smrečju), mimo Podkrajnika in čez planino Kisovec - 2 h 15.
- Avtobusna postaja Črna (Jurček v Smrečju), mimo Podkrajnika in čez Gojško planino - 2 h 30.
- Avtobusna postaja Luče ob Savinji, po dolini Podvolovljek do Mlinarja 6km, od tod mimo Selišnika in čez Marjanine njive - 4 h.
Z avtomobilom:
- Po regionalni cesti Stahovica-Gornji Grad, mimo Kranjskega Raka do Rakovih ravni 11 km, od tod do doma - 40 min.
- Po regionalni cesti Stahovica-Gornji Grad do prelaza Črnivec, čez Kranjsko reber in Kranjski rak - 5 h.
- Iz Luč ob Savinji po
dolini Podvolovljeka do Kranjskega Raka in do Rakovih ravni 14 km, nato do doma - 40 min.
- Po cesti Kamnik - Kamniška Bistrica do Kraljevega hriba (sp. postaja gondolske žičnice), nato do doma čez pl. Dol in Konjščico - 3 h.
- Iz Stahovice, mimo cerkve sv. Primoža in čez Pasje pečine do Domžalskega doma, - 3 h.
| Opis
Dom stoji na južnem delu Velikoplaninske visokogorske planote imenovanem Mala planina. Pobudnik izgradnje je bilo Slovensko planinsko društvo, predhodnik današnje Planinske zveze Slovenije. V letu 1948 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Domžale, ki je že ob ustanovitvi društva imelo zapisan jasen cilj - izgradnjo planinskega doma na Veliki planini. Gradnja je potekala od leta 1951 do 1953. Otvoritve 9. avgusta 1953 se je udeležila tudi škotska pisateljica in zaljubljenka v slovenske gore Fanny Suzannah Copeland, ki je v vpisno knjigo zapisala: "Srečna, da sem lahko dočakala otvoritev te koče! Moje sanje so postale resnica!"
V manj kot desetih letih je Domžalski dom postal premajhen. Leta 1965 je bila zgrajena depandansa, ki je leta 1980 pogorela, a bila leta 1988 obnovljena. V letih 1992 in 1993 so zgradili pokrit vezni hodnik med Domom in depandanso ter nove sanitarije, dvignili ostrešje depandanse in s tem pridobili prostor za nova ležišča.
V letu 2011 je bil Dom s pomočjo sredstev Evropskega sklada temeljito prenovljen. Glavni objekt je toplotno izoliran in oblečen v macesnovo fasado. Povečan je bil zalogovnik deževnice, postavljena je bila mala biološka čistilna naprava, prenovljene sanitarije in obnovljene sobe glavnega objekta. Tudi v kasnejših letih je objekt deležen stalnih obnov (kuhinja, jedilnica, sobe, predavalnica).
V treh gostinskih prostorih je 124 sedežev, v domu in depandansi 58 postelj v sobah in 18 na skupnih ležiščih. Dom ima javno električno napeljavo, centralno ogrevanje in brezžični internet. Možnost plačljivega tuširanja (žetonomat). Več informacij na www.pdd.si.
Razgled: Od doma, zlasti z vršne rebri nad njim, je lep razgled na vse strani. Proti vzhodu se travnata in gozdnata pobočja Velike planine spuščajo proti Volovljeku in gornji dolini Podvolovljeka, nad katero je na drugi strani Rogačeva skupina; na jugu sega pogled prek Ljubljanske kotline, Polhograjskega hribovja, Krima in Mokreca do Nanosa, Javornikov in Snežnika do Snježnika in Risnjaka v Gorskem Kotarju; na zahodu je v bližini Krvavec, ki zapira pogled proti zahodu, saj vidimo le južni in jugovzhodni del Julijskih Alp; od severozahoda do severovzhoda se pnejo za Veliko planino vrhovi Kamniških Alp od Grintovca, Skute, Brane, Planjave do Ojstrice, v bližini pa je najvišji vrh Velike planine Gradišče ali Njivice.
|
Planinska literatura |
Prehodi do drugih planinskih koč, zavetišč in bivakov Črnuški dom na Mali planini (1528 m), 0.05 h (Lahka planinska pot) Dom v Kamniški Bistrici (599 m), čez planini Konjščica in Dol, 3.00 h (Lahka planinska pot) Kocbekov dom na Korošici (1811 m), čez Konja in Presedljaj, 4.00 h (Zahtevna planinska pot)
|
Vzponi na vrhove Poljanski rob (1570 m), 0.15 h (Lahka planinska pot) Gradišče (1667 m), najvišji vrh Velike planine, 0.30 h (Lahka planinska pot) Konj (1802 m), čez pl. Dol, 2.00 h (Lahka planinska pot) Kranjska reber (1435 m), čez Kranjski rak, 2.15 h (Neoznačena pot) Bukovec (1553 m), 0.30 h (Neoznačena pot)
|
Knjiga pohval in pritožb | | |
|
Anton Knavs, sreda, 20. december 2023, ob 18.23 uri Prosim, da ažurirate podatke, dom je namreč zaprt. Lep pozdrav, Tone |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|