|
|
SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV
Ogledov: 81951Delovni čas
ZAPRTO |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
Predviden letni delovni čas - možna odstopanja |
|
|
Kontaktni podatki | | Telefon | | | GSM | +386 41 380 177 | | Telefon PD | +386 (0)3 4924 850 | | E-pošta | okreseljdom@gmail.com | | Splet | https://dom-na-okreslju.si/home | | | FaceBook  | | Oskrbnik | Boštjan Zajc | Lokacija | | Naslov |   Logarska dolina 16
3335 Solčava | Zemlj. širina
Zemlj. dolžina | 46,369449
14,587748 |
Nastanitev | | Ležišča | v sobah - 0
skupna ležišča - 0
zimska soba - 0
zasilna ležišča - 0 | | Jedilnica | 0 sedežev |
|
Dostop
Z avtobusom:
- Avtobusna postaja Logarska dolina Hotel, po dolini ter mimo slapu Rinka - 2 h.
Z avtomobilom:
-
Po regionalni cesti Mozirje-Logarska dolina, do doma - 1 h.
| Opis
V neposredni bližini pogorelega doma je postavljena lesena brunarica, ki je trenutno zaradi vremenskih neprilik zaprta.
Dom je stal na spodnjem robu ledeniške krnice Okrešelj nad zgornjim koncem Logarske doline. Imenoval se je po dr. Johannesu Frischaufu (1837-1924), profesorju na graški univerzi, neutrudnemu oznanjevalcu lepot Savinjskih Alp, humanistu in prijatelju Slovencev. Prvo kočo na Okrešlju je leta 1876 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Leta 1907 je pomladanski plaz z Mrzle gore kočo porušil. Še istega leta je Savinjska podružnica SPD začela graditi na bližnjem, bolj varnem mestu, nov dom, ki so ga slovesno odprli 2. avgusta 1908. Leta 1932 so dom prenovili. Po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Celje, ki ga je v letih 1959-1961 temeljito prenovilo oziroma zgradilo skoraj na novo. Leta 1960 so postavili tovorno žičnico za oskrbovanje doma. Večje obnove so bile izpeljane še v letih 1988 - 1991 in 1998 - 2000. 
Požar in gradnja novega doma:
Razgled:
Od lokacije pogorelega doma ni obširnega razgleda, zato pa je pogled na vrhove in stene, ki kot amfiteater obkrožajo Okrešelj, toliko lepši. Proti severovzhodu in vzhodu lepo vidimo Logarsko dolino, desno nad njo pa skupino Krofičke in Ojstrico; na jugu se zvrstijo ostenja in vrhovi Lučke Babe, Planjave, Brane, Turske gore in Rink, od katerih se pomika razgled proti Jezerskemu in Savinjskemu sedlu ter naprej proti severu na Mrzlo goro in gorski greben med Matkovim kotom in Logarsko dolino. |
Planinska literatura |
Prehodi do drugih planinskih koč, zavetišč in bivakov Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), po Slovenski planinski poti , 1.30 h (Zahtevna planinska pot)
Bivak Pavla Kemperla (2104 m), 4.00 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m), skozi Turski žleb in Sleme, 5.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Kranjska koča na Ledinah (1700 m), po Slovenski planinski poti , 4.00 h (Zahtevna planinska pot)
Dom planincev v Logarski dolini (837 m), mimo slapu Rinka, 1.30 h (Lahka planinska pot)
Bivak pod Skuto na Malih podih (2045 m), 3.15 h (Zelo zahtevna planinska pot)
|
Vzponi na vrhove Turska gora (2251 m), skozi Turski žleb, 2.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Skuta (2533 m), skozi Turski žleb, 4.00 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Mrzla gora (2203 m), čez Gornji Okrešelj in po dolini Mrzlega dola, 3.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Brana (2253 m), 2.30 h (Zahtevna planinska pot)
Štajerska Rinka (2374 m), skozi Turski žleb, 3.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Koroška Rinka (2433 m), skozi Turski žleb, 3.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Kranjska Rinka (2453 m), skozi Turski žleb, 3.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
|
 Knjiga pohval in pritožb
| | |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se