SPOROČILA ZA MEDIJE  

Ponosne osnovnošolske državne prvakinje na 31. tekmovanju Mladina in gore so 25. januarja v Spodnji Idriji postale Litijke Pepa hrib pred drugouvrščeno ekipo Gorski kruhki iz Idrije in OŠ Šmartno iz Litije na tretjem mestu. Srednješolska odličja so ostala na Primorskem: pri zmagovalkah Nore na gore in drugih Gorskih mulcih iz Idrije, tretjega mesta so se razveselile Nanoške zmagovalke iz Podnanosa.

Na 31. tekmovanju Mladina in gore se bo v soboto, 25. januarja 2020, v Spodnji Idriji v planinskem znanju teoretično in praktično pomerilo 24 štiričlanskih osnovnošolskih ekip, najboljših na regijskih tekmovanjih, in letos petič 17 dvočlanskih srednješolskih ekip, ki so se prijavile na ta izziv. Uradni začetek tekmovanja bo ob 10. uri, finale s kvizom in skritim gostom ob 14.30. Vabljeni, da se nam pridružite!

Planinska zveza Slovenije 30. januarja 2020 na sejmu Alpe-Adria organizira posvet Kako varneje in bolje pripravljeni v gore. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo skupaj s partnerji osvetlila problematiko vse bolj množičnega obiskovanja gora predvsem s strani turistov in obiskovalcev s premalo predznanja, s slabo opremo in tistih s pričakovanji, da so gore varne in planinska doživetja lahka, nezahtevna. Vljudno vabljeni!

Spoštovane novinarke in novinarji! Planinska zveza Slovenije ter njene Komisija za alpinizem (KA), Komisija za športno plezanje (KŠP) in Komisija za gorske športe (KGŠ) vas v okviru sejma Alpe-Adria 30. januarja 2020 vabimo na alpinistično-plezalni večer, kjer bomo podelili priznanja tistim, ki so s svojimi dosežki najvidneje zaznamovali preteklo leto.

Med kandidati za športnika leta 2019 v neolimpijskih športih je že drugo leto zapored Janja Garnbret, edina predstavnica športnega plezanja in Slovenije v tem uglednem mednarodnem izboru svetovnih iger. Prvi del glasovanja poteka od 8. do 20. januarja 2020, za 10 finalistov bo mogoče glasovati do 30. januarja. Oddajte glas za najboljšo športno plezalko na svetu!

S polnimi pljuči, vedrega duha in odprtega srca v leto 2020.

Odgovor Planinske zveze Slovenije na članka, objavljena na spletni strani Dela: K varnosti pri zimskih pohodih največ pripomorejo dobre pohodne palice in prave dereze (objavljen 10. decembra 2019) in Vse, kar morate vedeti o zimskem pohodništvu (objavljeno 25. novembra 2019).

Zimskemu obisku gora dajejo pečat nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Zato se v gore odpravimo premišljeno in odgovorno, znanje pa pridobimo pri kredibilnih in strokovno usposobljenih kadrih in ne na družbenih omrežjih, sta na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije (PZS) 11. decembra, na mednarodni dan gora, na Krvavcu poudarila strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi ter načelnik Vodniške komisije PZS in inštruktor planinske vzgoje Franc Gričar.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, ki letos poteka pod sloganom Gore so pomembne za mlade, njen avtor pa je podpredsednik PZS Roman Ponebšek.

Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje prejemnikom za njihovo dolgoletno neutrudno in predano prostovoljno delo v planinstvu. Na svečani podelitvi v Laškem je 7. decembra podelila svečane listine PZS 11 zaslužnim posameznikom, spominske plakete PZS 25 planincem ob življenjskih jubilejih, šest priznanj vodstva PZS za posebne dosežke ter priznanje častni član PZS, s katerim se je poklonila enemu od tvorcev slovenske himalajske zgodbe Tonetu Škarji za življenjsko delo, ki obsega dolgoletno delo v planinski organizaciji in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini.

Letos mineva štiri desetletja od prvega slovenskega oz. takrat še jugoslovanskega vzpona na Everest, najvišjo goro sveta, a velikih uspehov slovenskih alpinistov v Himalaji ne bi bilo brez učnih let slovenskega himalajizma, v katera lahko štejemo prve tri jugoslovanske alpinistične himalajske odprave (JAHO), leta 1960 na Trisul, leta 1965 na Kangbačen in leta 1969 na Anapurno II in Anapurno IV, najuspešnejšo alpinistično odpravo tisto jesen v nepalski Himalaji. Ob obletnici odprav na Kangbačen in Anapurno bo 11. decembra 2019 ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani srečanje alpinistov teh odprav, ki bodo ob fotografijah in zgodbah obudili spomine na slovensko oranje himalajske ledine.

Spoštovane novinarke in novinarji! Na začetku zimske planinske sezone vas vabimo na novinarsko konferenco Planinske zveze Slovenije, ki bo v sredo, 11. decembra 2019, ob 10. uri na Krvavcu, kjer bo tudi praktični prikaz opreme in veščin za obisk gora pozimi.

Športna plezalka Mia Krampl si je prvega decembra uresničila olimpijske sanje in bo prihodnje leto skupaj z Janjo Garnbret zastopala Slovenijo na olimpijski premieri športnega plezanja v Tokiu, a kvalifikacijski turnir v Toulousu je bil nehvaležna preizkušnja, saj sta se za drugo, zadnjo slovensko žensko olimpijsko vozovnico potegovali z reprezentančno kolegico in zelo dobro prijateljico Lučko Rakovec, ki ji je nastop na OI zdrsnil iz rok po dramatičnem preobratu v težavnosti. Moški olimpijski kvoti ostajata nezasedeni, Jernej Kruder in Anže Peharc bosta imela naslednjo priložnost spomladi na evropskem prvenstvu.

Planinska zveza Slovenije, Občina Laško in Planinsko društvo Laško vas vljudno vabijo na svečano podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2019, ki bo v soboto, 7. decembra 2019, v Laškem.

Spoštovane novinarke in novinarji! Vljudno vabljeni na novinarsko konferenco slovenske reprezentance v športnem plezanju ob pridobljeni drugi olimpijski normi za Slovenijo, ki si jo je priplezala Mia Krampl, in po izjemno uspešni sezoni 2019, ki bo v sredo, 4. decembra 2019, ob 11. uri v sejni sobi Triglav Planinske zveze Slovenije na naslovu Ob železnici 30 a v Ljubljani.

Na včerajšnji seji Državnega zbora RS so poslanci na prošnjo Planinske zveze Slovenije (PZS) za pomoč pri sanaciji škode pogorelih planinskih koč soglasno sprejeli amandma k proračunu za leto 2020, da se nameni finančna sredstva za obnovo Kocbekovega doma na Korošici in Frischaufovega doma na Okrešlju, v okviru česar bo planinska organizacija prihodnje leto prejela 400 tisoč evrov. Ocenjena sredstva za novogradnjo obeh planinskih koč v Kamniško-Savinjskih Alpah so milijon in pol evrov, planinci so s članarino v planinski organizaciji v letu 2019 prispevali dobrih 45 tisoč evrov, PZS dodatnih 20 tisoč evrov, PD Celje Matica pa je odprl tudi poseben transakcijski račun za prostovoljne prispevke.

Planinska založba Planinske zveze Slovenije je pred 35. Slovenskim knjižnim sejmom izdala še zadnjega izmed štirih vodnikov po Julijskih Alpah, v katerih avtorji Klemen Janša, Jože Drab, Andraž Poljanec in Roman Tratar sistematično popisujejo vse od najmanj zahtevnih označenih planinskih poti do zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Privlačni planinski cilji, a le s primerno opremo, znanjem in izkušnjami, sploh zdaj, ko je gore pobelil sneg in so ob svoji zimski mogočnosti še nevarnejše. Zato je poznojesenski čas primeren, da preverimo opremo in ob planinskih zemljevidih, vodnikih in leposlovju pripravimo načrte za sončne dni s stabilno snežno odejo.

Odgovor Planinske zveze Slovenije na članek Z alpskih planot v kreme in zdravila, objavljen v Delu 17. oktobra 2019.

Vzrok požara, ki je uničil Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m), priljubljeno planinsko kočo nad Logarsko dolino, še ni znan, saj so zaradi izjemno slabih vremenskih razmer na Okrešlju danes prekinili ogled kraja pogorišča. Uničena planinska koča je velik udarec za Planinsko društvo (PD) Celje Matica in nasploh slovensko planinstvo, ki je v dobrih dveh letih ostalo brez dveh planinskih domov v Kamniško-Savinjskih Alpah na trasi Slovenske planinske poti.

Letošnja poletna planinska sezona je bila ena boljših v zadnjem desetletju, splošno povečevanje števila tujih obiskovalcev v Sloveniji se odraža tudi v planinskih kočah. Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.