SPOROČILA ZA MEDIJE  

Razširjena slovenska planinska pot, vodnik za vse, ki želijo prekrižariti Slovenijo na enega najzanimivejših načinov – peš, je delo mladega, a priznanega planinskega publicista Gorazda Goriška, pisca vodnikov, ki imajo v sebi »dušo« legendarnega Tineta Miheliča. Razširjena slovenska planinska pot od leta 1966 dopolnjuje Slovensko planinsko pot, obsega 44 ciljev po vsej Sloveniji – od najresnejših vrhov v visokogorju preko vrste gozdnatih hribov do blagih severovzhodnih gričev. Vodnik odlikujejo zgoščeni, natančni in sistematični opisi, kratka predstavitev ostalih pristopov na isti cilj, bogata grafična oprema in priročni format. Prvi vodnik RSPP priznanega pisca Jožeta Dobnika je izšel leta 1994, po dveh desetletjih pa je med planinci sodoben vodnik avtorja Gorazda Goriška, ki sta ga uredila Mojca Stritar Kučuk in Andrej Mašera. »Na vrhove Razširjene slovenske planinske poti ne vabim samo z enim pristopom, ampak jih nanizam več, kjer je mogoče, se poslužujem krožnih tur, v vodniku pa je tudi veliko možnosti za druge ture in pristope, ki so omenjeni ali natančneje opisani v vodniku. Kdor bo z navodili iz tega vodnika zahajal po naših gorah in nižjih hribih, bo imel dela za veliko časa,« je o dodani vrednosti vodnika z letnico 2014 povedal Gorišek, ki je gradivo zanj zbiral dobri dve leti, in še dodal: »Vodnik Razširjena slovenska planinska pot je v prvi vrsti namenjen vsem ljubiteljem narave. V njem niso samo visoke gore, prepadi in zavarovane plezalne poti, temveč tudi veliko sredogorskih ciljev, zaidemo tudi v Prekmurje. Prav tako je predstavljenih veliko kulturnih znamenitosti, kot so cerkve in gradovi, tako da bo v njem vsak našel kaj zase.«

Matej Planko, Viki Grošelj, Gorazd Gorišek in Slavica Tovšak so predstavili nove edicije Planinske založbe PZS. (foto Manca Čujež)

S slovenskih se preselimo na himalajske vrhove. Velikani Himalaje, štirinajsta knjiga vrhunskega alpinista, himalajca, gorskega reševalca in gorskega vodnika Vikija Grošlja, ki je pri Planinski založbi PZS izšla oktobra 2013, je novembra 2014 zaživela tudi v angleški izdaji z naslovom Giants of the Himalayas, ki jo je prevedla Mimi Marinšek Čadež, jezikovno pregledala Margaret Davis, oblikoval pa Gregor Stušek. Grošljeva poznavalska predstavitev vseh štirinajstih osemtisočakov, njegov oris zgodovine vzponov nanje s posebnim poudarkom na delovanju slovenskih alpinistov, ki so se z izjemnimi dosežki v Himalaji povzpeli v sam svetovni vrh, je tako v angleškem jeziku dosegljiva tudi svetovnemu bralstvu. »Da lahko Velikane Himalaje beremo v angleščini, je najprej zaslužna Bernadette McDonald, slovita kanadska pisateljica, ki se zelo zanima za svetovni alpinizem, s poudarkom na vzhodnoevropskih plezalcih. Lani je izdala knjigo o poljskem, za prihodnje leto pripravlja tudi knjigo o slovenskem alpinizmu, zato me je prosila za nekaj izvlečkov, kar je preraslo v prevod cele knjige. Drugi razlog so moji številni alpinistični kolegi po vsem svetu, tudi nekaj svetovno znanih avtoritet z Reinholdom Messnerjem na čelu, saj sem ugotovil, da je ceneje, če knjigo prevedem v angleščino, kot če teh sto in več prijateljev povabim v Slovenijo, jim organiziram tečaj slovenščine in jim nato podarim slovensko knjigo. Če dam šalo na stran, pa mi je v izjemno veselje, da bodo lahko ti radovedni bralci, kronisti, ne nazadnje vsi, ki jih slovenski alpinizem zanima, o njem v tujini brali na enem mestu, v eni knjigi. To se mi zdi posebej velik dosežek. Boljšo promocijo našega dela v tujini si je težko predstavljati,« je poudaril Grošelj, ki bo slavnostni govornik na svečani podelitvi najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2014 6. decembra 2014 v Ajdovščini.

Da smo Slovenci med vodilnimi narodi v alpinizmu, nam svet brez obotavljanja priznava. Kot pravi Grošelj, so za tako mogočen himalajski opus in visok ugled slovenskega alpinizma v prvi vrsti zaslužni slovenska trma, vztrajnost ter zagrizenost za visoke cilje in njihovo uresničevanje. »Zgodovina osvajanj najvišjih vrhov našega planeta se bere bolj napeto kot vsak izmišljeni roman,« je zapisal v Velikanih Himalaje in ravno po njegovi zaslugi se tudi zgodovina slovenskega himalajizma bere tako napeto v slovenščini in angleščini. Kot osrednjega kronista slovenskega himalajizma ga lahko postavimo ob bok legendarni himalajski kronistki Elizabeth Hawley: »Počaščen sem ob tej primerjavi, saj ima gospa Hawley ima izjemen pregled nad dogajanjem v Himalaji, in do neke mere je celo res, saj poskušam slovenski prostor pokriti kar najbolje in najbolj objektivno. Gospa Hawley je že malce v letih in tudi sam nisem rosno mlad, a ob prvi priložnosti ji bom zanesljivo nesel izvod knjige, ker sva vsa leta odlično sodelovala in mislim, da ji bo moje delo v pomoč,« je napovedal Slovenec, čigar drugi dom je Himalaja. Med letoma 2005 in 2013 je Grošelj v sodelovanju s Televizijo Slovenija pripravil dokumentarno TV-serijo Velikani Himalaje, v kateri je v gibljivi sliki predstavil štirinajst osemtisočakov in zgodovino plezanja nanje, ter jo okronal s knjigo v slovenščini in zdaj tudi v angleščini. Ker bomo leta 2015 praznovali 40-letnico prvega slovenskega vzpona na osemtisočak – Makalu jeseni 1975 – za prihodnje leto že napoveduje novo odpravo veteranov te legendarne odprave v Himalajo s spominskim poklonom Nejcu Zaplotniku, Alešu Kunaverju, Stanetu Belaku in Borisu Erjavcu. Zanesljivo bo nastal kakšen film, morda tudi knjižni zapis.

Jesenska bera Planinske založbe PZS: koledar Nazaj v planinski raj, zemljevid Triglavski narodni park 1 : 50.000, vodnik Gorazda Goriška Razširjena slovenska planinska pot in angleška izdaja knjige Velikani Himalaje Vikija Grošlja. (foto Manca Čujež)

Planinski zemljevid Triglavski narodni park 1 : 50.000 pokriva območje skoraj celotnih Julijskih Alp, zato je zelo uporaben za vse, ki občasno zahajajo v te predele in si želijo zanesljive podatke. Po več letih je zemljevid doživel temeljito prenovo in planincem ponuja najnovejše razpoložljive informacije. Podatki o planinskih poteh so iz Katastra planinskih poti PZS, kjer jih planinska društva redno posodabljajo. »Zemljevid Triglavski narodni park, ki je med obiskovalci našega gorskega sveta eden najbolje prodajanih in najbolj zaželenih zemljevidov PZS, je doživel temeljito prenovo na osnovi Katastra planinskih poti. V okviru projekta, ki se je izvajal kar nekaj let, so markacisti, vodniki in drugi prostovoljci z GPS-napravami posneli celotno mrežo planinskih poti v Sloveniji. Trenutno je vnesenih že okrog 98 odstotkov podatkov o planinskih poteh, preverjenih in usklajenih s planinskimi društvi, mreža planinskih poti v dolžini 9882 kilometrov. Prednost naših zemljevidov pred konkurenčnimi je ravno v kakovosti podatkov in s karto TNP začenjamo cikel novih izdaj. Načrtujemo izdajanje manjših serij in ob vsakem ponatisu posodobitev podatkov z upoštevanimi spremembami na terenu, s čimer bomo zagotavljali ažurnost in dvigovali kakovost naših izdaj,« je o pomembnem koraku, ki bo dolgoročno zaznamoval kartografijo PZS, povedal generalni sekretar PZS Matej Planko.

Zemljevid – pa tudi vodnik Razširjena slovenska planinska pot – odlikuje tudi posodobljena grafična podoba v skladu z novo celostno grafično podobo edicij Planinske založbe PZS, ki prinaša poenotenje zunanjega videza edicij in sledi prepoznavnim elementom PZS, saj želi krovna planinska organizacija tudi tako zemljevide približati obiskovalcem slovenskega gorskega sveta. Grafično izjemno privlačen je tudi planinski koledar za leto 2015 Nazaj v planinski raj, ki ga krasijo avtorske fotografije slovenskih vrhov, izbrane na razpisu PZS, letos pa ga izvirno dopolnjujejo še razglednice, kot nalašč za pošiljanje planinskih pozdravov in prazničnih želja.

Vodja Odbora za založništvo in informiranje PZS Slavica Tovšak je za konec predstavila delo odbora, ki se je v novem mandatu strokovno okrepil, imenovali so tudi urednika za kartografijo Andreja Stritarja, urednico Planinske založbe Mojco Stritar Kučuk, medtem ko nespremenjeno ostaja uredništvo Planinskega vestnika, ki se pripravlja na praznovanje 120-letnice prihodnje leto. Pred novo urednico so bili zahtevni projekti – stari dolgovi na eni in pogled v prihodnost na drugi strani. V letu 2015 lahko pričakujemo sklepno dejanje projekta Julijske Alpe v štirih knjigah s skupnim e-uvodom, plezalna vodnika Toneta Golnarja Kamniška Bela - Repov kot ter Slovenske vertikale Andreja Grmovška in Silvija Morojne. Nov program bo zajel še vodnik za zimsko pohodništvo Gorazda Goriška, vodnik večdnevnih izletov Od koče do koče, zbirko Počitnice v gorah, za najmlajše pa Planinski zabavnik. »Vsi, ki delamo v odboru in oba urednika se trudimo, da bi naš program oživili, da bi bili sodobni, aktualni, kajti vemo, da je tržišče polno literature, tudi planinske, zato morajo biti edicije planinske organizacije prepoznavne. Predvsem pa moramo znati svoje izdelke tudi prodajati,« je piko na i pristavila Tovšakova.

Ob svežih natisih je zbranim čestitke izrekel tudi eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov in predsednik Olimpijske akademije Miro Cerar st.: »Čestitke Planinski zvezi Slovenije in avtorjem, ki jim izrekam priznanje predvsem s svojega osebnega odnosa kot ljubitelj narave. Gospod Gorišek, vaša knjiga bo darilo mojim otrokom, ki sledijo pogledom naše družine, so ljubitelji narave in bo to čudovit prispevek k osveščanju. Čestitam kolegu Vikiju, s katerim sediva skupaj v odboru za Bloudkova priznanja, in mu izrekam zahvalo, da je eden tistih, ki nas je popeljal na svetovni vrh planinstva, alpinizma, in čestitam krovni organizaciji, da Slovenci tako po množičnosti kot po kakovosti sodimo tako visoko.«

Hvala za vašo pozornost dragocenim pridobitvam Planinske založbe PZS – naj vam krajšajo čas doma in delajo družbo v gorah!

Pripravila: Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi