SPOROČILA ZA MEDIJE  

V letu 2014 je GRZS izpeljala 396 reševalnih akcij, kar je malce več kot leto prej, a hkrati manj kot v letih 2011 in 2012, je uvodoma povedal Klemen Belhar, član Komisije za informiranje in analize GRZS, in poudaril, da bo za zmanjševanje števila akcij še treba vlagati napore v preventivo. Gorski reševalci so lani najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, sledijo jim Nemci, Čehi, Madžari, Poljaki, Avstrijci in Britanci. Glavni vzroki za nesreče ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, večje pa je število ponesrečencev kot ponesrečenk. Največ nesreč se zgodi med hojo po planinskih poteh, čemur sledijo nesreče pri jadralnem padalstvu, delovne nesreče in nesreče ob hoji po brezpotjih. Bolj kot so obiskovalci gora usposobljeni oziroma organizirani, manj je nesreč, prav tako običajni obiskovalci gora utrpijo več nesreč kot člani planinskih društev. Najpogostejše so poškodbe spodnjih in zgornjih okončin, izstopajo tudi poškodbe glave, vzrok za največ smrti v gorah, zato je Belhar izpostavil pomembnost uporabe čelade. Celotno analizo reševalnega dela v letu 2014 si lahko ogledate v medijskem središču GRZS.

Predsednik GRZS Igor Potočnik je povedal, da prednjačijo gorske nesreče na poteh, leta 2014, ki ga je zaznamoval žledolom, pa so imeli več intervencij poškodovanih pri delu v gozdu. Pogoste so tudi nesreče pri adrenalinskih športih, predvsem pri jadralnem padalstvu na Tolminskem, v alpinizmu in gorskem kolesarstvu pa je nesreč malo. Potočnik je še poudaril, da gorski reševalci že leta opozarjajo obiskovalce gora, naj se psihično in fizično pripravijo na turo, primerno opremijo in izberejo svojim sposobnostim in izkušnjam ustrezno turo, a naključni obiskovalci gora tega ne upoštevajo.

Ena največjih nevarnosti obiskovalcev gora pozimi so snežni plazovi in prihodnji konec tedna, 24. in 25. januarja, bodo potekali tradicionalni Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, ki jih GRZS že 30 let organizira na Pokljuki in so namenjeni širši javnosti. Klemen Volontar, predsednik Komisije za reševanje iz plazov GRZS, je napotke za obiskovanje gora pozimi strnil v tri pravila: »Pozimi v gore nikoli ne hodi sam, spremljaj in upoštevaj vremensko napoved ter bodi opremljen in uporabi opremo.« Dvodnevno izobraževanje obsega teoretično in praktično usposabljanje ter obsega informacije o varnejšem gibanju v gorah, prepoznavanju nevarnosti, branju vremenskih in lavinskih napovedi ter izbiri opreme, predavanje o medicinski plati reševanja in tovariški pomoči ter prikaz zgodbe organiziranega reševanja, iskanje z žolno na poligonu in iskanje z reševalnim psom.

Na novinarski konferenci GRZS so sodelovali Klemen Belhar, Klemen Volontar, Igor Potočnik, Matej Planko in Matjaž Šerkezi. (foto Manca Čujež)

Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in manj obiskovalcev, nastajajo pa odlični pogoji za snežne plazove. Snega je malo, zaradi močnega in pogostega vetra nastajajo klože, ki ob ponovnih snežnih padavinah ne bodo vidne in bodo predstavljale snežno past, ki se bo sprožila že ob manjši obremenitvi. Da so ravno kložasti plazovi najpogostejši vzrok za nesreče v slovenskih gorah in na celotnem področju Alp, je opozoril predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, in dodal, da je trenutno na južnih pobočjih gora zelo malo snega, planinske poti pa so poledenele, na kar večina planincev ni pripravljena. Dober pripomoček na lažjih poteh so pohodne dereze, a niso primerne za zahtevnejše poti in visokogorje. Pozimi v nahrbtnik sodi plazovni trojček: plazovna žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil, plazovna sonda in plazovna lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, dosegljiva na PZS, GRZS, planinskih društvih in na drugih lokacijah, obširnejše napotke za varnejši obisk gora v letošnji zimi pa najdete na tej povezavi.

Novosti v članarini Planinske zveze Slovenije in prednosti za planince in obiskovalce gora je predstavil generalni sekretar PZS Matej Planko. Vsak član s plačilom članarine izraža pripadnost planinski organizaciji, uveljavlja lahko popust pri prenočevanju v slovenskih in številnih tujih planinskih kočah ter različne popuste pri nakupih in storitvah PZS in njenih partnerjev, hkrati pa ima urejeno zavarovanje, ki obsega nezgodno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, ključna novost v letu 2015 pa je uvedba asistence v okviru zavarovanja za stroške reševanja v tujih gorah in dodatne zdravstvene asistence pri reševanju v tujini. V primeru reševanja v tujini ima zavarovana oseba manj logističnih težav, saj le obvesti klicni center zavarovalnice, ki nato prevzame urejanje reševalne akcije, predvsem pa posamezniku ni treba plačevati stroškov reševanja in čakati na refundacijo, saj jih do zavarovalne vsote krije zavarovalnica neposredno. Stroški reševanj v tujini se gibajo med tri in deset tisoč evri. Vsak član ob plačani članarini prejme priročni kartonček z navodili, kako se odzvati v primeru potrebe po reševanju v gorah. Podrobnosti o članarini PZS za leto 2015 si lahko preberete na spletnem mestu PZS.

Vsesplošno varčevanje v Sloveniji je prizadelo tudi gorske reševalce, ki so v zadnjih štirih letih kljub visokemu številu akcij pridobili za tretjino manj sredstev, a se ni treba bati, da bi zaradi tega koga ponesrečenega pustili v gorah, je za konec poudaril Igor Potočnik, saj gorski reševalci rešujejo kot prostovoljci in za svoje delo ne prejemajo plačila.

Manca Čujež

Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
Matjaž Šerkezi, predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS in strokovni sodelavec PZS, 041 663 446, press@grzs.si