SPOROČILA ZA MEDIJE  

Planinska zveza Slovenije že več kot 30 let praznuje dan slovenskih planincev, četrto leto pa bo pod krovom Dne slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim dogajanjem za obiskovalce vseh generacij. Dan slovenskih planinskih doživetij 2015 v soboto, 13. junija 2015, na Krvavcu skupaj s partnerji pripravljajo PZS, Planinsko društvo Kranj in RTC Krvavec. Doživetja za mlade planince vključujejo orientacijski pohod za najmlajše, družabne in ustvarjalne delavnice ter plezanje na plezalni steni, gorski reševalci bodo prikazali reševanje s sedežnice, odrasli pa bodo lahko izbirali med več različno zahtevnimi vodenimi izleti: planinskimi izleti po Tihi dolini, na Vrh Korena in po Krvavcu v spremstvu biologov ter kolesarskimi izleti: vzponom na Krvavec, krožno turo po Krvavcu in spustom v dolino po cesti ali zahtevni kolesarski poti. Slovesni sprevod praporščakov bo uvod v slavnostno prireditev, na ogled bo razstava ob 120. obletnici Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče planinske revije, zvečer pa bo zaživel še letni kino s projekcijo slovenskih filmov Sfinga in Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!. »Poleg rednega programa so letošnja novost in dodana vrednost dogodka na Krvavcu stojnice, na katerih se bodo poleg Planinske založbe PZS, Planinskega vestnika in lokalnih planinskih društev s planinsko opremo in svetovanjem o njeni uporabi predstavljali tudi naši partnerji Alpina, Intersport in Marmot, da bodo lahko obiskovalci dobili informacije iz prve roke. Radio Val 202 pa bo med 10. in 13. uro v živo prenašal dogajanje s Krvavca in poslušalce informiral o različnih planinskih vsebinah,« je poudaril generalni sekretar PZS Matej Planko. Celoten program dogajanja na Krvavcu je objavljen v zgibanki na spletni strani PZS.

Dušan Prašnikar, Matej Planko, Miro Eržen, Robert Kralj, Igor Potočnik in Matjaž Šerkezi na novinarski konferenci PZS in GRZS pred začetkom poletne planinske sezone (foto Manca Čujež)

»V visokogorju je na določenih območjih še vedno sneg, ki predstavlja nevarnost v primeru, da čezenj pelje planinska pot. Za varno prečenje snežišča je potrebna zimska oprema, torej cepin in dereze, skupaj z njimi pa tudi rokavice in čelada,« je o trenutnih razmerah v gorskem svetu povedal strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi. Predstavil je, kakšna oprema je potrebna za obisk takih območij in opozoril na najpogostejše napake in nevarnosti, na katere je treba biti pozoren, kadar se odpravljamo v gore: »V naših gorah je še vedno največ nesreč in poškodb, ki so posledica zdrsa zaradi neprimerne obutve in precenjevanja lastnih sposobnosti. Vse pogosteje se ljudje v gore odpravljajo po trenutnem navdihu in na slepo, brez predhodne celostne priprave, ki zajema ustrezno opremo in znanje njene uporabe, psihofizično pripravo, spremljanje vremenskih razmer ter podatke o odprtosti planinskih koč in urejenosti planinskih poti.«

Poleti gore obišče največ planincev, ki naj dovolj pozornosti namenijo celostni pripravi na turo: ustrezni opremi, psihofizični pripravi, spremljanju vremenskih razmer ter podatkov o odprtosti planinskih koč in urejenosti planinskih poti. (foto Manca Čujež)

Med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navaden svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh naj uporabljajo samovarovalni sestav s plezalnim pasom in čelado; pomembno je, da opremo znajo uporabljati. V poletni planinski sezoni je še posebej pomembna zaščita pred soncem s sončno kremo in sončnimi očali. Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo in na pohodih poskrbijo za zadostno količino brezalkoholne tekočine. Planinci naj se na pot odpravijo dovolj zgodaj, da se izognejo poletni vročini in popoldanskim nevihtam. Pred turo naj se vsak obiskovalec gora vpraša o svoji psihofizični pripravljenosti in primernosti izbrane poti, poskrbi za ustrezna oblačila, ki ga bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, ter preveri vremensko napoved in odprtost planinskih koč. Pomembno si je urediti tudi zavarovanje za planinsko dejavnost. V Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam. V tujini to ne velja in mora za to poskrbeti vsak sam. Stroški reševanja običajno znašajo med tri in devet tisoč evrov. Članstvo v planinski organizaciji že vključuje zavarovanje za kritje stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine. Ves čas je treba imeti tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti – naš cilj je varno priti domov. Več v dodatnem gradivu Kako varneje v gore – nasveti za varnejše obiskovanje gorskega sveta.

»Od 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že danes odprtih 159, preostale koče bodo odprli do konca junija. Prihajajoči konec tedna, 13. in 14. junija, se bodo v Julijskih Alpah odprli Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu, Koča na planini Kuhinja, Koča pri Triglavskih jezerih in Planinska koča Merjasec na Voglu ter Kocbekov dom na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so bile nekatere koče do zdaj odprte le ob koncu tedna, od 13. junija pa so večinoma stalno odprte,« je s trenutno odprtostjo planinskih koč novinarje seznanil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Zatem vrata odpirajo še naslednje planinske koče: 17. junija Koča pod Bogatinom, 19. junija Poštarski dom na Vršiču, 20. junija Pogačnikov dom na Kriških podih in Zasavska koča na Prehodavcih, 24. junija Dom Planika pod Triglavom, Dom Valentina Staniča pod Triglavom, Koča na Doliču in Zavetišče pod Špičkom ter 25. junija Koča na Mangrtskem sedlu. Od bolj obiskanih koč so že odprte Triglavski dom na Kredarici, Vodnikov dom na Velem polju, Tičarjev dom in Erjavčeva koča na Vršiču, Planinski dom pri Krnskih jezerih in Dom na Komni. Zaradi nedelovanja gondolske žičnice na Kanin zaprt ostaja Dom Petra Skalarja na Kaninu. Ažurno osvežene podatke o odprtosti planinskih koč lahko planinci preverijo na spletni strani PZS na naslovu www.pzs.si/koce.php. Prašnikar je priporočil še rezervacijo prenočišča v planinskih kočah in opozoril, naj planinci, ki ne bodo prišli prespat v kočo, o tem pravočasno obvestijo osebje v koči. Planinska zveza priporoča, da obiskovalci za prenočevanje v planinskih kočah uporabljajo svojo posteljnino, ki jo prinesejo s seboj.

Večina planinskih koč je že odprtih, preostale bodo svoja vrata odprle do konca junija. (foto Manca Čujež)

Robert Kralj, vodja gorske enote Policije in pomočnik vodje letalske policijske enote, je predstavil informativno preventivno zloženko Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije, ki je plod sodelovanja Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije ter njunega skupnega odbora Gore in varnost ter zajema osnovne napotke, kako ravnati v primeru nesreče in kako ravnati, da do nesreče ne bi prišlo. »Bliža se glavna planinska sezona in z njo tudi redno helikoptersko dežurstvo gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na Brniku, ki bo junija in septembra potekalo od petka do nedelje, julija in avgusta pa še med tednom,« je povedal Kralj ter opisal ustrezno ravnanje planincev v primeru prihoda helikopterja na reševalno intervencijo, kjer je najpomembneje, da poškodovanega nikoli ne puščamo samega, sebe in poškodovanega zavarujemo pred pišem helikopterja in padajočim kamenjem ter upoštevamo navodila reševalcev. »V primeru nesreče vedno kličite 112 in nikamor drugam – ne domačih, prijateljev ali koga drugega, saj s tem skrajšate odzivni čas gorskih reševalcev,« je še opozoril. Več o helikopterskem reševanju si lahko preberete na tej povezavi.

Že prvi konec tedna dežurstva na Brniku, 6. in 7. junija, je dežurna ekipa posredovala petkrat, je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in predstavil statistiko letošnjih intervencij: »Gorska reševalna zveza posreduje v gorah več kot 350-krat letno, od tega je več kot 170 helikopterskih reševanj. Do danes je bilo 94 intervencij, od tega 17 iskalnih in 77 reševalnih akcij, na katerih je sodelovalo 920 gorskih reševalcev, ki so opravili več kot 4000 ur, sezona pa se šele začenja.«

Poleti 120 let praznuje Aljažev stolp, kulturni spomenik državnega pomena ter nenadomestljivi simbol slovenstva in Slovenije, o odprtju katerega je leta 1895 pisal že Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ki planince prav tako že spremlja 120 let. »Zavedamo se, da Aljažev stolp predstavlja enega najpomembnejših simbolov, ki nas Slovence najbolj povezuje,« je izpostavil podpredsednik PZS Miro Eržen in predstavil aktivnosti Planinske zveze Slovenije ob letošnjem jubileju. Prav na dan 120. obletnice postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, 7. avgusta 2015, bo dopoldne simbolična slovesnost pri Aljaževem stolpu ter pozno popoldne osrednja proslava pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer bo tudi odprtje razstav Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo! in del udeležencev slikarske kolonije Vrata 2015, predhodno pa bo na Dovjem še maša.

Manca Čujež

Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
Matjaž Šerkezi, predsednik KINFO GRZS, 041 663 446, press@grzs.si

GRADIVO ZA NOVINARJE

Dan slovenskih planinskih doživetij 2015 – program (zgibanka) (4,79 MB)
Kako varneje v gore – nasveti za varnejše obiskovanje gorskega sveta (1,42 MB)
Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije – zgibanka (1,39 MB)
Helikoptersko reševanje (72 KB)