SPOROČILA ZA MEDIJE  

je komentiral Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem PZS.

»Slovenija ima bogato tradicijo alpinističnih odprav v manj raziskana gorska območja po vsem svetu, ne le v Himalajo. Najina odprava to tradicijo uspešno nadaljuje. Prepričan sem, da se slovenski alpinisti tudi v prihodnje ne bomo ustrašili nekoliko bolj belih lis na zemljevidu. Številni po svetu nas cenijo tudi zaradi tega,« je o raziskovalnem duhu po vrnitvi iz Indije povedal vodja odprave Matija Jošt (AO PD Celje-Matica), ki se je v svojem dolgoletnem alpinističnem udejstvovanju na visoki ravni udeležil vrste odprav, kot tudi njegova soplezalka Nastja Davidova (AO PD Ljubljana-Matica), najuspešnejša alpinistka leta 2011, 2013 in 2014 po izboru Planinske zveze Slovenije in večkrat najboljša alpinistka Mestne občine Ljubljana, ki je dodala: »Zadovoljna sem, da nama je uspelo splezati na tri nove vrhove. Zame je bila to druga izkušnja na višini šest tisoč metrov in prva, da sem iskala prehode v deviškem svetu visokogorskega granita z zavedanjem, da sva prva človeka, ki stopava po neokrnjeni naravi. Priznam, da je drugačen občutek, kot če smer ponavljaš.«

Nastja Davidova se veseli na vrhu Ri Pok Te, v ozadju Lama Jimsa Kangri (foto Matic Jošt)

Davidova in Jošt sta med opravljanjem vzponov pomagala tudi pri kartiranju odmaknjene doline in identifikaciji okoliških vrhov. Vse tri prve pristope na indijske šesttisočake sta opravila v alpskem slogu, torej brez pritrjenih vrvi in postavljanja vmesnih taborov, le z bivakiranjem v steni. Petega avgusta sta se povzpela na vrh, visok 6068 metrov, ki sta ga zaradi špičaste vršne piramide poimenovala Khumcho Ri, kar v ladaškem jeziku pomeni ptičji kljun, 1000 metrov dolgo prvenstveno smer pa ocenila kot zahtevno z D+. Od 13. do 17. avgusta je sledil prvi pristop na 6058 metrov visok vrh, ki sta ga poimenovala Kun Long Ri, kar v tibetanščini pomeni pozitivna motivacija. 1500-metrsko prvenstveno smer, s TD+ ocenjeno kot zelo zahtevno, sta poimenovala Srečno potovanje.

Med 25. in 27. avgustom 2015 sta odpravo okronala z najzahtevnejšim vzponom na goro Ri Pok Te (6210 m), kot jo imenujejo domačini. Svojo tretjo prvenstveno smer, dolgo 1200 metrov, sta poimenovala Od vzhoda do zahoda in jo ocenila s TD+/ED- na meji med zelo in ekstremno zahtevnim plezanjem, torej med 5. in 6., najvišjo stopnjo francoske lestvice. »Ko sva drugi dan plezanja dosegla rob vzhodne stene, sva sprva mislila, da sva izbrala napačno smer vzpona, saj je bil greben proti vrhu videti (pre)težak. S trmastim, a premišljenim vztrajanjem sva naredila obvoz po zahodni steni in bila nagrajena z vrhom. Smer sva speljala v območju najlažjih naravnih prehodov, ki jih je gora ponujala, kakor se za prvopristopnika spodobi,« je vzpon na Ri Pok Te opisal Jošt. »Bila sva dobro aklimatizirana in želela sva si plezanja v kompaktni, s soncem obsijani skali. Želja je bila uslišana in nebo nama je naklonilo tri dni lepega vremena. V alpskem slogu se nama je uspelo povzpeti na najin tretji vrh, ki ga domačini poznajo pod imenom Ri Pok Te in pomeni vrh, s katerega se vidi na drugo stran,« se spominja Davidova.

Ri Pok Te z rdeče vrisano smerjo vzpona naveze Davidova-Jošt Od vzhoda do zahoda (foto Matic Jošt)

»Mirno lahko rečem, da njuna odprava odseva prvinski duh alpinizma, ki je hkrati klasično odkrivanje in moderno vrhunsko plezanje. Ker je kot obmejno območje vojaško nadzorovano, so tudi zveze s svetom mogoče le klasično, torej za pol stoletja nazaj. Pred leti sta podobne stvari počela zakonca Grmovšek v Sečuanu, nesrečno pa se je končala odprava Aleša Holca in Petra Mežnarja na severni strani Karakoruma v podobno polzaprtem območju. Pri Joštu in Davidovi je obveljalo 'z drznimi je sreča'. Iskrene čestitke!« je dosežek ocenil Tone Škarja, vodja več slovenskih alpinističnih odprav v Himalajo.

Manca Čujež

Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
Matic Jošt, vodja odprave, 041 772 126, maticjostsp@siol.net