Slovenska
planinska društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega
163 oskrbovanih planinskih koč, ki so večinoma v toplejših mesecih, številne pa
tudi pozimi, gostoljubna postojanka planincev vseh generacij, a hkrati obremenitev
za okolje. Cilj projekta Okolju
prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko
učinkovito upravljanje koč, projekta Družinam prijazna planinska koča pa
privabiti na koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro
počutili in se radi vračali. Oba certifikata je pred leti uvedla Planinska
zveza Nemčije, naknadno so k akciji pristopile tudi planinske zveze Avstrije,
Južne Tirolske in Slovenije.
Za
pridobitev certifikata okolju prijazna
planinska koča se planinski domovi dokažejo in zavežejo k skrbnemu in
celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja. Ker v Sloveniji večina
planinskih koč leži v nenaseljenem, naravno občutljivem območju ter tudi z
namenom večjega obiska koč zaradi višjih in urejenih okoljskih standardov je PZS
z letom 2012 uvedla poseben certifikat za koče, ki s svojim celotnim delovanjem
čim manj negativno vplivajo na okolje. Takšen certifikat v obliki listine in
znaka z napisom Okolju prijazna planinska koča je jasno sporočilo obiskovalcem,
da si planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljavca prizadeva,
da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči.
Planinska
zveza se je leto po uspešni spodbudi za okoljsko razbremenitev gorskega sveta
začela intenzivneje posvečati vprašanju, kako na koče privabiti otroke
in starše. Certifikat in
znak z napisom Družinam prijazna
planinska koča sporočata obiskovalcem, da se osebje v največji možni meri
in nenehno trudi, da bi bivanje na koči bilo prijetno in nepozabno doživetje za
najmlajše planince in njihove starše. Za pridobitev certifikata se ovrednotijo pripravljenost
osebja koče, da sprejme družine z najmlajšimi gosti z vso pozornostjo in
razumevanjem za njihove specifične potrebe; lega koče, da omogoča družinam
sorazmerno lahek dostop; primerno urejene planinske poti in parkirišča na
izhodiščih; primerna okolica koče za nemoteno aktivnost otrok in družine; posebnosti
v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke, ter po možnosti lastni program na
koči za družine.
Drago Dretnik, nosilec projektov okolju in družinam prijazna planinska
koča, poudarja, da z otroki gorski svet doživimo povsem drugače. (foto
osebni arhiv)
»Na planinski zvezi
smo prepričani, da koče z enim ali obema certifikatoma pridobijo na ugledu in so
zato bolj obiskane, saj pravimo, da dober glas seže v deveto vas. Planinci in
tudi drugi obiskovalci naših koč se vedno bolj zavedajo, da je treba na
planinskih kočah najti kompromis med udobjem in skrbjo za okolje. Veliko udobje
na eni strani (tuši, ogrevane sobe, velik izbor jedi …) na drugi strani
povzroči večjo količino odpadnih vod, večjo porabo energije, več odpadkov,«
razmišlja nosilec projektov Drago
Dretnik iz
Gospodarske komisije PZS in dodaja: »Če želimo nadaljevati tradicijo slovenskega naroda kot naroda
planincev, moramo poskrbeti tudi za varnejše uvajanje naših najmlajših v ta naš
lep gorski svet. Obisk gora z otroki je za
odrasle enkratna priložnost, da svoj pogled na planinarjenje oblikujemo na
novo, da nas otroci vzamejo s seboj v hribe – ne mi njih! Otroci nimajo
'visokih' ciljev, vrhovi in skalne stene za njih niso 'izzivi', ki jih je treba
osvojiti. Gorska pokrajina je kulisa za njihovo fantazijo. Skrivati se med
otočki rušja, tekati po cvetočih planinskih tratah in pozabiti na čas in
prostor. Družinam prijazne planinske koče so idealno izhodišče za to, da
doživimo gorski svet povsem drugače.«
Okolju in družinam prijazna Koča na Blegošu (foto arhiv PD Škofja Loka)
Podpredsednik
Planinskega društva Škofja Loka Jože
Stanonik diha s certifikati že od vsega začetka in tako opiše društvena
prizadevanja za njuno pridobitev: »V letu
2013 smo za Kočo na Blegošu pridobili
certifikat okolju prijazna planinska koča, saj smo izpolnili pogoje, tako da
smo kočo v celoti komunalno opremili – s čistilno napravo ter ustreznim
dovajanjem, odvajanjem vode in vseh odplak iz postopka priprave hrane in
pijače. V objektu uporabljamo varčne žarnice, kurimo z drvmi, v sanitarijah
uporabljamo razgradljiva čistila in papir, uredili smo tudi elektriko iz
omrežja in tako odpravili agregate, ki so prej povzročali tako hrup kot smrad. Da
smo leto pozneje pridobili še cerifikat družinam prijazna planinska koča, smo
ponudbo hrane prilagodili otrokom, v koči imamo otroški kotiček s slikanicami,
ob koči otroška igrala, kjer so otroci lahko tudi brez nadzora staršev, za
varnost v sobah smo poskrbeli z ograjicami na posteljah.« Letos jih čaka
obnovitev certifikata okolju prijazna planinska koča in se bodo potrudili, da
ga podaljšajo, v prihodnje pa nameravajo ponudbo koče še izboljševati, kar z
obiskom nagrajujejo tudi planinci: »Blegoš
je že od nekdaj koča, ki je zelo primerna za družine, zato to tudi spodbujamo. Obisk
se nam postopno povečuje, tudi zato, ker imamo kočo odprto praktično vse leto,
od maja do oktobra vsak dan razen ob ponedeljkih, če ni praznik, od novembra do
aprila pa ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Na Blegošu smo pred
desetletjem uvedli tudi obiskovanje z vpisovanjem v posebno knjigo Blegoške korenine,
kakršen naziv pridobijo planinci s 15 vzponi in v kateri beležimo okrog
dvanajst tisoč vpisov letno.«
Certifikat okolju prijazna planinska koča
z veljavnostjo štirih let so na 5. konferenci o planinskem gospodarstvu konec
januarja na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani prejeli Frischaufov dom na Okrešlju, Koča na Loki pod Raduho, Koča v Grohotu pod Raduho, Planinska koča na Ermanovcu in Tončkov dom na Lisci. S certifikatom družinam prijazna planinska koča se za dobo štirih let lahko na novo pohvali 16 planinskih domov: Dom na Smrekovcu, Dom planincev v Logarski dolini, Erjavčeva koča na Vršiču, Frischaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici, Koča na Kopitniku, Koča na Loki pod Raduho, Koča na Naravskih ledinah, Mihelčičev dom na Govejku, Planinska koča na Ermanovcu, Planinski dom na Boču, Planinski dom na Brnici, Planinski dom na Kalu, Planinsko učno središče Bavšica, Tončkov dom na Lisci in Zavetišče na Planini.
Koča na Loki pod Raduho, nova ponosna lastnica certifikatov okolju in družinam prijazna planinska koča (foto Manca Čujež)
»Projektoma smo se pridružili naknadno. Za varnost otrok
smo uredili stranice na pogradih, priskrbeli otroške stole za prehranjevanje,
igrala, knjige, pobarvanke, da se bodo otroci dobro počutili. Čistilno napravo
smo že imeli, ker nimamo elektrike iz doline, jo pridobivamo s sončnimi
celicami in kolikor je dodatno potrebno z agregatom, ki ni moteč za planince in
okolje. Bomo videli, kaj nam bosta prinesla certifikata, vsekakor pa stremimo k
izboljšavam in smo veseli, če planinci opazijo naš trud,« poudari Rajko Nadlučnik, predsednik Planinskega društva Luče, ki je za Kočo na Loki pod Raduho letos pridobilo
oba certifikata.
PLANINSKA KOČA |
PLANINSKO DRUŠTVO |
OKOLJU PRIJAZNA PLANINSKA KOČA |
DRUŽINAM PRIJAZNA PLANINSKA KOČA |
Cojzova koča na Kokrskem sedlu (1793 m) |
PD Kamnik |
|
|
Dom dr. Klementa Juga v Lepeni (700 m) |
PD Nova Gorica |
|
|
Dom na Menini planini (1453 m) |
PD Gornji Grad |
|
|
Dom na Peci (1665 m) |
PD Mežica |
|
|
Dom na Smrekovcu (1377 m) |
PD Črna na Koroškem |
|
|
Dom na Uršlji gori (1680 m) |
PD Prevalje |
|
|
Dom planincev v Logarski dolini (837 m) |
PD Celje – Matica |
|
|
Dom pri izviru Završnice (1425 m) |
PD Žirovnica |
|
|
Domžalski dom na Mali planini (1534 m) |
PD Domžale |
|
|
Erjavčeva koča na Vršiču (1525 m) |
PD Jesenice |
|
|
Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m) |
PD Celje – Matica |
|
|
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m) |
PD Kamnik |
|
|
Kocbekov dom na Korošici (1808 m) |
PD Celje – Matica |
|
|
Koča na Blegošu (1391 m) |
PD Škofja Loka |
|
|
Koča na Gozdu (1226 m) |
PD Kranjska Gora |
|
|
Koča na Kopitniku (865 m) |
PD Rimske Toplice |
|
|
Koča na Loki pod Raduho (1534 m) |
PD Luče |
|
|
Koča na Naravskih ledinah (1072 m) |
PD Ravne na Koroškem |
|
|
Koča na Planini pri Jezeru (1453 m) |
PD Integral |
|
|
Koča na planini Razor (1315 m) |
PD Tolmin |
|
|
Koča pri Jelenovem studencu (850 m) |
PD Kočevje |
|
|
Koča v Grohotu pod Raduho (1460 m) |
PD Mežica |
|
|
Kosijev dom na Vogarju (1054 m) |
PD Železničar Ljubljana |
|
|
Krekova koča na Ratitovcu (1642 m) |
PD Za Selško dolino Železniki |
|
|
Mihelčičev dom na Govejku (727 m) |
PD Obrtnik Ljubljana |
|
|
Mozirska koča na Golteh (1356 m) |
PD Mozirje |
|
|
Planinska koča na Ermanovcu (968 m) |
PD Sovodenj |
|
|
Planinska koča Velikonočnica (550 m) |
PD Boč – Kostrivnica |
|
|
Planinski dom na Boču (658 m) |
PD Poljčane |
|
|
Planinski dom na Brnici (457 m) |
PD Liboje |
|
|
Planinski dom na Jančah (792 m) |
PD Litija |
|
|
Planinski dom na Kalu (946 m) |
PD Hrastnik |
|
|
Planinski dom na Kumu (1211 m) |
PD Kum Trbovlje |
|
|
Planinski dom na Zelenici (1536 m) |
PD Tržič |
|
|
Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m) |
PD Nova Gorica |
|
|
Planinsko učno središče Bavšica (713 m) |
PZS |
|
|
Poštarski doma na Vršiču (1688 m) |
PD Pošte in Telekoma |
|
|
Tončkov dom na Lisci (927 m) |
Občina Sevnica |
|
|
Valvasorjev dom pod Stolom (1181 m) |
PD Radovljica |
|
|
Zavetišče na Planini (733 m) |
PD Vrhnika |
|
|
Manca Čujež
Dodatne informacije: Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si |