Jože Rovan novi predsednik Planinske zveze Slovenije
Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila 21. aprila v Šoštanju, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Bojana Rotovnika nasledil Jože Rovan. Kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist in turnokolesarski vodnik desetletja vpet v delo planinske organizacije je nekdanji podpredsednik PD Ljubljana-Matica odgovorno funkcijo vodenja PZS, ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji z več kot 57 tisoč člani, prevzel ob veliki podpori delegatov planinskih društev. Podpredsedniki v mandatnem obdobju 2018-2022 bodo Miro Eržen, Roman Ponebšek, Irena Mrak in Martin Šolar.
V Šoštanju se je
zbralo 145 delegatov planinskih društev, tako da je bila skupščina sklepčna s 50-odstotno pristotnostjo delegatov, ki so praktično enoglasno podprli edinega kandidata za predsednika PZS v mandatnem obdobju 2018-2022. Univerzitetni diplomirani ekonomist Jože Rovan, dr. informacijsko-upravljavskih znanosti, je zaposlen kot profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Član PD Ljubljana-Matica je že desetletja dejavno vpet v planinsko organizacijo - njegov prvi strokovni naziv je bil gorski stražar, ki ga je nadgradil kot planinski vodnik, markacist, inštruktor markacist in turnokolesarski vodnik. Bil je podpredsednik PD Ljubljana-Matica, že prej pa načelnik mladinskega in markacijskega odseka, kjer je bil pobudnik strojne nadelave planinskih poti. Tri desetletja je vodil tehnično skupino markacistov PZS, bil je urednik katastra planinskih poti in namestnik načelnika Komisije za planinske poti PZS. Od ustanovitve je bil načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS in je idejni oče Slovenske turnokolesarske poti, ki je nastala po vzoru Slovenske planinske poti.
Na skupščini so potekale tudi volitve novega predsedstva ter upravnega in nadzornega odbora PZS. Za člane predsedstva so na predlog novega predsednika Jožeta Rovana potrdili dosedanja podpredsednika Mira Eržena (PD Dovje - Mojstrana), nekdanjega direktorja Slovenskega planinskega muzeja in predsednika PD Dovje - Mojstrana, aktivnega tudi v mednarodnih planinskih organizacijah, in Romana Ponebška (PD Litija), v preteklosti načelnika Mladinske komisije PZS in predsednika PD Litija, poleg njiju pa še vrhunsko alpinistko Ireno Mrak (PD Križe), do nedavnega načelnico Komisije za varstvo gorske narave PZS, naravovarstveno vpeto tudi v mednarodni prostor, in nekdanjega direktorja Triglavskega narodnega parkaMartina Šolarja (PD Bohinjska Bistrica), ki je bil aktiven v Mladinski, Vodniški in Gospodarski komisiji PZS. Generalni sekretar PZS ostaja Matej Planko (PD Slivnica pri Celju).
Novo predsedstvo Planinske zveze Slovenije: podpredsedniki Roman Ponebšek, Martin Šolar, Irena Mrak, predsednik Jože Rovan, podpredsednik Miro Eržen in generalni sekretar Matej Planko (foto Manca Čujež)
Med enajstimi kandidati za sedem članov upravnega odbora so bili izvoljeni Bojan Rotovnik (PD Šoštanj), Uroš Kuzman (PD Velenje), Brigita Čeh (PD Ljutomer), Jožef Bobovnik (PD Fram), Aldo Zubin (OPD Koper), Danilo Kete (PD Mislinja) in Anton Progar (PD Krka Novo mesto). Za predsednika Nadzornega odbora PZS je bil izvoljen Franc Ekar (PD Preddvor, nekdanji predsednik PZS), za člane nadzornega odbora pa Milan Kirbiš (PD Miklavž), Nataša Kocjančič (PD Postojna), Ana Žehelj (PD Ljubno ob Savinji) in Valerija Vidmar (PD Krka Novo mesto).
"Planinska
zveza Slovenije je v zadnjem obdobju naredila pomembne korake v smeri
sodobnega e-poslovanja s poslovnimi partnerji in planinskimi društvi ter
učinkovitega marketinga v Planinski založbi, z novimi poslovnimi
prostori pa je delovna skupnost dobila bistveno boljše pogoje za delo. V
novem vodstvu si bomo ob izkazani podpori predsednikov planinskih
društev prizadevali za nadaljnje usklajene korake pri doseganju
zastavljenih nalog. Čaka nas obilo dela, kar glede na to, da smo
večinoma zaposleni in je delo v organih PZS naša prostovoljna dejavnost,
nikakor ne bo lahko. Upam, da bomo upravičili izkazano zaupanje,"je ob izvolitvi povedal Jože Rovan.
Novi predsednik PZS Rovan je predstavil tudi programske smernice za mandatno obdobje 2018-2022:"Letos
slavimo 125-letnico planinske organizacije, korenine planinstva pa
segajo še dlje v preteklost. Na temeljih žlahtne tradicije
prostovoljstva, solidarnosti, humanosti in skrbi za naravno okolje se
razvija v prihodnost zazrta Planinska zveza Slovenije. Združujemo
športne dejavnosti, ki se večinoma izvajajo v naravnem okolju,
dopolnjujejo in bogatijo pa jih številne kulturne dejavnosti. Obisk gora
in s tem obremenitev naravnega okolja se povečuje, rojevajo se tudi
nove športne panoge, zato je trezna presoja o tem, kaj lahko narava še
prenese, za nas ključnega pomena. Posebno skrb bomo, kot že v
preteklosti, posvečali usposabljanju članstva, saj lahko le tako
dosežemo relativno varno izvajanje planinskih športnih dejavnosti. Vse
bolj množičen obisk gora pomeni tudi povečano obremenitev markiranih
planinskih poti, največjega športnega objekta v Sloveniji. Za
vzdrževanje mreže več kot 10.000 kilometrov poti skrbijo markacisti,
prostovoljci, materialni stroški vzdrževanja pa so pretežno na plečih
planinskih društev. V prihodnje bo zato nujno potrebno zagotoviti stalne
zunanje vire financiranja, pričakujemo sredstva države, lokalnih
skupnosti in turističnega gospodarstva."
Skupščina Planinske zveze Slovenije 2018 v Šoštanju v znamenju volitev in soglasnosti (foto Manca Čujež)
Po
osmih letih uspešnega predsednikovanja največji športni organizaciji v
Sloveniji, ko je ves čas poudarjal, da je predsednik prvi med enakimi,
in odločitve stalno sprejemal s soglasjem, se je Bojan Rotovnik,
ki je planinsko zvezo vodil od leta 2010, zbranim zahvalil za zaupanje na
tej funkciji, s posebnimi pozornostmi pa tudi ljudem, ki so ga pri tem
najbolj podpirali, od planinskega društva in družine do strokovne službe
in predsedstva PZS. Rotovnik ostaja v PZS kot član upravnega odbora.
Volilna skupščina je potekala v dobrem delovnem in konstruktivnem vzdušju, potrjena so bila vsa podana poročila, med njimi poročila organov PZS za leto 2017 in poročilo o selitvi prostorov PZS na naslov Ob železnici 30 a v Ljubljani, ter okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2019. Podpredsednik PZS Miro Eržen je predstavil projekt PD Celje - Matica za postavitev nove planinske koče na Korošici
in skupščina
je podprla predlog, da se članarina PZS leta 2019 za vse odrasle
kategorije članstva poveča za namenski prispevek v višini enega evra,
sredstva bodo namenjena za gradnjo novega Kocbekovega doma na Korošici.
Izbira
kraja skupščine ni bila naključna, saj dosedanji predsednik prihaja iz
gostiteljskega PD Šoštanj, ki bo prihodnje leto praznovalo 115 let in je
svoje delovanje predstavilo tudi z razstavo fotografij. Uvodni kulturni program, ki ga je duhovito povezoval Uroš Kuzman,
sta s pesmijo obogatila Oktet TEŠ in planinska skupina Vrtca Šoštanj,
planince iz vse Slovenije sta ponosno pozdravila predsednik PD Šoštanj Jure Grudnik in župan Občine Šoštanj Darko Menih,
oba z željo, da se obiskovalci še kdaj vrnejo v kraj pod Smrekovcem z
bogato kulturno dediščino. Zbrane so nagovorili tudi predstavnik
Planinske zveze Makedonije Živko Temelkovski ter predsedniki Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Bogdan Gabrovec, Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl in Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman.
Pred skupščino je med društvenimi delavci zanimanje
požela delavnica o virih financiranja društvene dejavnosti, ob
koncu pa je podpredsednik PZS Roman Ponebšek predstavil aktivnosti zveze ob 125-letnici organiziranega planinstva in zbrane povabil na Dan slovenskih planinskih doživetij 2018,
ki s pestrim programom za planince vseh generacij, turne kolesarje in
druge ljubitelje narave 16. junija vabi na Roglo, podpredsednik PZS Martin Šolar pa je osvetlil 240-letnico prvega vzpona na Triglav. Planinci
so se po skupščini odpravili še na voden ogled usnjarskega muzeja in drugih znamenitosti Šoštanja.
Manca Čujež
Dodatne informacije:
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si