nedelja, 16. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

SPOROČILA ZA MEDIJE  

11. 6. 2024, ogledov: 53

Nepredvidljivo vreme velik izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko

Območja, prizadeta v lanskih poplavah, so zdaj varna za obiskovanje, zato lahko letos obisk iz bolj obremenjenih delov Slovenije usmerimo na Koroško in v Zgornjo Savinjsko dolino. Lani se je nepredvidljivost vremena izkazala kot velik izziv tudi v hribih, zato je ključno, da pred odhodom na turo in večkrat vmes pri zanesljivih virih preverimo vremensko napoved. Za varnejši obisk gora poleti je pomembno, da preverimo aktualne razmere – marsikatera planinska pot v sredogorju in visokogorju, sploh na severnih pobočjih, je namreč še pod snegom –, se primerno opremimo in upoštevamo priporočila Planinske zveze Slovenije (PZS) in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki sta 11. junija na Golteh predstavili aktualne vsebine ob začetku poletne planinske sezone. Pomemben partner pri ozaveščanju je tudi turistični sektor, saj se povečuje število nesreč v gorah med tujci. Gorski reševalci imajo že v začetku sezone ogromno dela, poleti pa vse do jeseni bodo dežurali vsak dan. Ne pozabimo, če se v gorah zgodi nesreča, ostanemo mirni, nudimo prvo pomoč in pokličemo na 112.
Dan slovenskih planincev v Črni na Koroškem
Po lanskoletnih ujmah so bila mnoga gorska in hribovita območja v Sloveniji prizadeta, nekatera sploh niso bila dostopna, mnoge poti so bile poškodovane, koče zaprte. Slovenija se je v prvih tednih po ujmah odzvala izjemno in "tudi leto pozneje ne smemo pozabiti na v lanskih poplavah prizadete kraje - simbolna pomoč je tudi to, da podpiramo njihov turizem. Ta območja so znova varna za obiskovanje, planinske poti so večinoma urejene in planinske koče odprtih vrat pričakujejo obiskovalce. Letos tako lahko obisk usmerimo iz bolj obremenjenih delov Slovenije na Koroško in v Zgornjo Savinjsko dolino, podpremo domačine in se tako tudi izognemo poletni gneči", kot je izpostavil Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Tudi krovna planinska organizacija svoje dejavnosti organizira na teh območjih, ne le novinarske konference v Mozirski koči na Golteh, Šolar je posebej povabil na tradicionalni dan slovenskih planincev. To soboto, 15. junija, bo v Črni na Koroškem celodnevno dogajanje za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave.

ferata_mucevo_arhiv_pd_crna_na_koroskem
Dan slovenskih planincev 2024 bo 15. junija v Črni na Koroškem, kjer bo celodnevno dogajanje za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave (foto arhiv PD Črna na Koroškem)

Nepredvidljivost vremena v hribih
Vreme je še posebej v hribih nepredvidljivo, zato gorski reševalci "vsem, ki hodijo v hribe, priporočamo, da pred odhodom na turo večkrat in pri zanesljivih virih (ARSO) preverijo vremensko napoved in da se v hribe odpravijo zgodaj zjutraj, saj so v popoldanskem poletnem času večkrat možne nevihte. Vreme je v Sloveniji že v splošnem spremenljivo, v gorskem svetu pa še toliko bolj. ARSO vsak dan zjutraj izda vremensko napoved posebej za gorski svet, ki je na voljo tako v slovenščini kot v angleščini. Ker vreme močno vpliva na varnost obiskovalcev gora, je pomembno, da so seznanjeni z najnovejšo napovedjo in meritvami ter da sproti prilagajajo svoje cilje glede na vremensko situacijo. Obiskovalci naj tudi med turo preverjajo radarsko sliko, še posebej če je večja verjetnost neviht," je o nepredvidljivosti vremena v hribih povedal Klemen Belhar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, in dodal: "Preden se podamo v gore, se prepričajmo o primernem vremenu pred turo, med njo in po predvidenem koncu. Poleti upoštevajmo možnost hude vročine in poskrbimo za zadosten vnos brezalkoholne tekočine ter se primerno opremimo za prečkanje snežišč v zgodnjem poletju, za kar potrebujemo dereze in cepin."

nk_pzs_grzs_golte_foto_manca_ogrin__1_
Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu in podpredsednik PZS Martin Šolar ter predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar in podpredsednik GRZS Klemen Belhar na skupni novinarski konferenci ob začetku poletne planinske sezone na Golteh (foto Manca Ogrin)

Varneje v gore poleti
Poleg vremenoslovja je za varnejši obisk gora ključno poznavanje aktualnih razmer in objektivnih nevarnosti v gorah, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in znanja njene uporabe, postopno nabiranje izkušenj, temeljito načrtovanje ture in spoštljiv odnos do gora. "V gore se obvezno podamo z nahrbtnikom in priporočljivo planinsko opremo, kot so topla oblačila, naglavna svetilka, kapa in rokavice ter prva pomoč. Poskrbimo tudi za kakovostno obutev. Držimo se planinskih poti, označenih s Knafelčevo markacijo. Brezpotja so namenjena samo najizkušenejšim. Bivaki niso turistične destinacije in do njih vodijo zahtevna brezpotja, ki zahtevajo znanje in izkušnje. Prenočevanju in nadomestitvi izgubljene tekočine in energije so namenjene planinske koče, a imejmo v mislih, da to ni klasičen gostinski objekt z visoko kulinariko, ampak nam nudijo osnovno zavetje in oskrbo," je opozoril strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

nk_pzs_grzs_golte_foto_manca_ogrin_5
V gore se obvezno podamo z nahrbtnikom in priporočljivo planinsko opremo, kot so topla oblačila, naglavna svetilka, kapa in rokavice ter prva pomoč, poskrbimo tudi za kakovostno obutev, poudarja strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi (foto Manca Ogrin)

Šerkezi, tudi gorski reševalec, je še poudaril, da je v gorskem svetu vedno več intervencij posameznikov z različnimi bolezenskimi stanji, saj so ljudje aktivni v visoki starosti, kar je dobrodošlo in pozitivno, ne smemo pa pozabiti, da se lahko kronične bolezni, kot so srčne težave, visok krvni tlak in sladkorna bolezen, zaradi posebnega gorskega okolja hitro zapletejo. Do medicinske pomoči je dolga pot in srčni zastoj se v takšnem primeru v večini konča s smrtjo. "Zato imejte s sabo vedno zdravila, ki jih doma redno uporabljate, ne pretiravajte z dokazovanjem svojih moči, v gore se odpravite takrat, ko je vročinska obremenitev nizka in izberite cilj letom primerno."

Posebno opozorilo Šerkezi namenja klopom: "Kače naj obiskovalci gora opazujejo le od daleč, tudi medved bo pobegnil, najnevarnejši je dejansko majceni klop. Zato je treba poskrbeti za preventivo, učinkovito je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu ter obvezno tuširanje doma in pregled kože, če smo kakšnega prinesli domov, oblačila pa operemo." Kožo moramo zaščititi tudi pred močnim višinskim soncem, in sicer z dolgimi oblačili oz. kremo z zaščitnim faktorjem, na glavi naj bo pokrivalo, oči pa zavarujemo s kakovostnimi sončnimi očali.

nk_pzs_grzs_golte_foto_manca_ogrin__4_
Planinska in Gorska reševalna zveza Slovenije s skupnimi močmi za varnejši obisk gora: Miha Primc (GRZS), Matjaž Šerkezi (PZS), Aleš Kovač (GRS Celje), Gregor Dolinar (GRZS), Klemen Belhar (GRZS), Martin Šolar (PZS) in Damjan Omerzu (PZS)

Informiranje turističnih delavcev in tujih turistov
Pomemben partner pri ozaveščanju je turistični sektor. "Ocenjujemo, da se lahko zmanjša število nesreč in slabih izkušenj turistov v gorah, če skupaj najdemo učinkovitejše načine, da jih seznanimo vsaj s ključnimi preventivnimi napotki. Slovenske gore so relativno nizke, prepredene s planinskimi potmi in to del obiskovalcev zavede, da jih podcenjujejo. V opredelitvi poti 'lahka planinska pot' zaznajo samo lahka, ne pa, da gre za planinsko pot, v naravnem okolju, ki je v kombinaciji z dolžino in potrebnim vzponom lahko že pravi zalogaj," je dejal generalni sekretar PZS Damjan Omerzu in predstavil nove opozorilne info table, ki jih bosta PZS in GRZS namestili na nekaterih najbolj problematičnih in najbolj obljudenih točkah, kjer obiskovalci pridejo v stik z zahtevnimi potmi, kot sta na primer Vršič in Komarča.

Zaradi povečevanja števila nesreč v gorah med tujci, vsakoletnega rekordnega števila nesreč v gorah ter boljšega informiranja turističnih delavcev in tujih turistov so PZS, GRZS in drugi deležniki v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo (STO) in Slovenia Outdoor pripravili osvežene vsebine za varnejši obisk slovenskih gora.

varno_v_slovenske_gore
Zaradi povečevanja števila nesreč v gorah med tujci, vsakoletnega rekordnega števila nesreč v gorah ter boljšega informiranja turističnih delavcev in tujih turistov so PZS, GRZS in drugi deležniki v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in Slovenia Outdoor pripravili osvežene vsebine za varnejši obisk slovenskih gora v sedmih jezikih.

"Ob izzivu, kako z napotki doseči poleg slovenskih tudi tuje obiskovalce, smo se povezali širše: Slovenska turistična organizacija, Slovenia Outdoor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Policija, Združenje gorskih vodnikov, Triglavski narodni park, Gorska reševalna zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije. Tako zdaj varnemu obisku slovenskih gora in odgovornemu obnašanju v naravi z dodatnimi in prenovljenimi vsebinami v vseh svojih komunikacijskih aktivnostih poziva tudi STO, in to v kar sedmih jezikih. STO in ostali partnerji h krepitvi tovrstne komunikacije vabimo tudi turistične destinacije in ponudnike, ki imajo najtesnejše stike s turisti. Cilj je zagotoviti, da bo celoten slovenski turizem svojo outdoor ponudbo predstavljal z vsemi potrebnimi informacijami in priporočili za varno in odgovorno uživanje v čudoviti slovenski naravi," je pojasnil Damjan Omerzu.

"Slovenske Alpe imajo svoje posebnosti: nenadne spremembe vremena, zima traja dlje in se pojavi prej, krušljivost in globoke doline. Pomembno je, da smo pri izbiri poti samokritični, ne zahajamo zunaj označenih poti ter da preverimo aktualne informacije o razmerah iz zanesljivih virov: vremenska napoved ARSOplazovno poročilo ARSO, stanje planinskih poti PZS; uporaba zanesljivih aplikacij - maPZS. Če se za pot ne čutimo povsem pripravljeni, najamemo licenciranega gorskega vodnika," je še dodal podpredsednik GRZS Klemen Belhar.

nk_pzs_grzs_golte_foto_manca_ogrin_6
Prikazna vaja GRS Celje pod vodstvom Aleša Kovača pri Mozirski koči na Golteh (foto Manca Ogrin)

Vsakodnevno poletno dežurstvo GRS

Sezona se je za gorske reševalce že začela, prvi junijski konec tedna so v enem dnevu reševali kar sedemkrat. "Gorski reševalci gorskih reševalnih služb iz vse Slovenije smo s 1. junijem začeli redno vsakodnevno poletno dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah na Brniku in tako bo vse do konca septembra. Ves čas sezone bosta na letališču Brnik v pripravljenosti za takojšnjo intervencijo s pomočjo helikopterja en gorski reševalec letalec in en gorski reševalec zdravnik, poleg njiju pa še policist ter ostali člani letalske posadke helikopterja Slovenske vojske (SV) ali helikopterja Slovenske policije (LPE). Termini dežurstev so enakomerno razporejeni med posadke helikopterjev obeh državnih prevoznikov SV in LPE, s katerimi gorski reševalci odlično sodelujemo, hkrati pa nam državna prevoznika zagotavljata največjo možno raven varnosti pri izjemno zahtevnem helikopterskem gorskem reševanju. Dežurna ekipa GRZS ima že v prvih dneh dežurstva veliko dela. Lani smo gorski reševalci posredovali v 295 intervencijah s helikopterjem, letos do danes pa 58-krat," je povedal Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije.

nk_pzs_grzs_golte_foto_manca_ogrin__3_
Če se v gorah zgodi nesreča, ohranimo prisebnost, ocenimo položaj, zaščitimo sebe in ponesrečenca, nudimo prvo pomoč in o nesreči obvestimo s klicem na 112 (foto Manca Ogrin)

Kako ukrepati, če se v gorah zgodi nesreča?
Aleš Kovač, predsednik GRS Celje, je poudaril, da če se v gorah zgodi nesreča, ukrepamo hitro in pravilno. Ohranimo prisebnost, ocenimo položaj, zaščitimo sebe in ponesrečenca, nudimo prvo pomoč in o nesreči obvestimo s klicem na 112. Ob klicu navedemo: kdo kliče, kje, kaj in kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečenih, kakšne so poškodbe, okoliščine nesreče in kakšno pomoč potrebujemo. Zaradi morebitnega reševanja s helikopterjem je koristen tudi podatek o vidljivosti na kraju nesreče.

Manca Ogrin in Gabrijela Vrbnjak

------------------------------
Dodatne informacije:
  • Manca Ogrin, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si;
  • Gabrijela Vrbnjak, strokovna sodelavka za odnose z javnostmi v strokovni službi GRZS, 031 462 544, gabrijela.vrbnjak@grzs.si.
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med sporočili


Datum  

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise

Kontaktna oseba
Predstavnica PZS za odnose z javnostmi:
Manca Ogrin
T: + 386 (0)40 352 665
E: pr@pzs.si
IZBERI
Znaki in logotipi
Kontaktna oseba
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih