|
SPOROČILA ZA MEDIJE
9. 1. 2025, ogledov: 162 Mojstranške veverice in 130 let Planinskega vestnika | vabilo na nov. konferenco | Spoštovane novinarke in novinarji! Prijazno vabljeni na predstavitev nove knjige Planinske založbe Mojstranške veverice in zaznamovanje 130-letnice Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki bo v sredo, 22. januarja 2025, ob 11. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. |
VABILO
Spoštovane novinarke in novinarji!
Prijazno vabljeni na predstavitev nove knjige Planinske založbe Mojstranške veverice in zaznamovanje 130-letnice Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki bo v sredo, 22. januarja 2025, ob 11. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Mojstranške veverice, plezalske legende šestdesetih in sedemdesetih let, svoje odmevne in tudi manj poznane zgodbe delijo v novi knjigi Planinske založbe. Planinski vestnik, ki je prišel med bralce že 8. februarja 1895, v jubilejno leto vstopa tudi kot e-revija. Na novinarski konferenci bodo sodelovali:
- Vladimir Habjan, urednik Planinske založbe in Planinskega vestnika, ki je zbral in uredil gradivo za knjigo Mojstranške veverice, je tudi avtor kronološkega pregleda,
- Mojstranške veverice: Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan,
- Žarko Rovšček, ki je opravil strokovni pregled knjige Mojstranške veverice, in
- Dušan Škodič, član uredniškega odbora Planinskega vestnika in urednik za zgodovino.
Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite Manci Ogrin na e-naslov pr@pzs.si najpozneje do torka, 21. januarja, do 10. ure.
Vljudno vabljeni!
Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije
|

Mojstranške veverice, nova knjiga Planinske založbe o plezalskih legendah šestdesetih in sedemdesetih let. Na fotografiji iz leta 1968 z leve Janko Ažman, Klavdij Mlekuž, Zvone Kofler in Janez Brojan. (foto Polde Karlin/arhiv Planinskega vestnika)
V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Mojstrani odvilo pomembno obdobje slovenskega alpinizma. Štirje mladi fantje, Klavdij Mlekuž, Zvone Kofler, Janko Ažman in Janez Brojan so takrat natančno vedeli, kaj si želijo, ter so si to upali in tudi znali izpeljati. Niso si po naključju za vzor izbrali slavnih Cortinskih veveric iz Cortine d' Ampezzo. Leta 1972 sta zaradi svojih odličnih vzponov postala člana Mojstranških veveric tudi Janez Dovžan in Miha Smolej, oba z Dovjega. Dejavnosti, ki so jih negovale Veverice, so bile plezanje, smučanje, gorsko reševanje, organizacija športnih dogodkov in izobraževanje. Čas vrhunskega plezanja Mojstranških veveric bi lahko šteli v obdobju od leta 1963 do leta 1977, torej krepko več kot desetletje. Veverice iz Mojstrane so krepko dvignili raven takratnega slovenskega alpinizma in je primerjava s Cortinskimi vevericami mogoča in povsem upravičena.
V novi knjigi Planinske založbe Mojstranške veverice sledimo najprej urednikovemu kronološkemu pregledu najodmevnejših preplezanih smeri in odprav v Alpah, Himalaji in južnoameriških gorah. Sestavni in neločljivi del njihovih aktivnosti je tudi humanitarno delo v gorski reševalni službi in delo pri organizaciji različnih (predvsem športnih) prireditev. Za vse to so prejeli pomembna družbena priznanja. V drugem delu knjige beremo številne zapise članov Mojstranških veveric, ki so se izkazali ne le kot odlični plezalci, pač pa tudi kot mojstrski zapisovalci svojih podvigov. Iz mnogo zapisov veje tudi velika naklonjenost reševanju v gorah, prav vsi so bili prisotni na najzahtevnejših intervencijah. Besedila v knjigi dodatno ponazarjajo in popestrijo številne fotografije iz arhivov Mojstranških veveric in podobe drugih avtorjev. Gradivo za knjigo je zbral in uredil Vladimir Habjan, ki je tudi avtor kronološkega pregleda. Strokovni pregled knjige sta opravila Žarko Rovšček in France Malešič.
Mojstranškim vevericam se je Planinska zveza Slovenije leta 2023 poklonila s priznanjem za življenjsko delo v alpinizmu. Janez Dovžan in Klavdij Mlekuž sta gostovala tudi v podcastu PZS V steni.

Planinski vestnik, ki je prišel med bralce že 8. februarja 1895, v jubilejno 130. leto vstopa tudi kot e-revija.
Mojstranškim vevericam bo posvečena tudi januarska številka revije Planinski vestnik, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki ljubitelje gora razveseljuje že 130 let, od časa Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, jubilejna februarska številka pa bo že 1344. Mlado Slovensko planinsko društvo (SPD) je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS). V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev.
Planinski vestnik ni zgolj revija - je kronika slovenske planinske zgodovine, obenem pa postaja sodoben medij, ki povezuje tradicijo z inovacijami. Ob 130. obletnici smo pripravili modernejšo različico - e-revijo, ki omogoča branje preko telefona, tablice ali računalnika. Nova digitalna platforma prinaša bralcem priročen in trajnosten način dostopa do vsebin, hkrati pa omogoča bogatejšo uporabniško izkušnjo. Do konca januarja 2025 bo e-Planinski vestnik na voljo brezplačno.
Manca Ogrin
Dodatne informacije: Manca Ogrin, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
|
|
|
SOCIALNA OMREŽJA Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|