Ste si že prebrali članek o poteku neformalnega izobraževanja MV? Še vedno ga lahko preberete tukaj. Medtem, ko so srednješolci zaključevali teden v Bavšici, so že prihajali osnovnošolci, ki so si teden prislužili z udeležbo in uspehom na planinskem tekmovanju. To je bil lahko MIG – državno tekmovanje Mladina in gore ali SPOT – Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Prvo je letos potekalo v soorganizaciji PD Litija, drugo v okviru Savinjske lige. Na tem mestu bi se rada še enkrat zahvalila vsem, ki so pomagali pri organizaciji obeh tekmovanj. Priprave tako organizatorjev kot tudi tekmovalcev so namreč večmesečne in vloženega je res veliko truda.
Če smo na MV –jih vodstvo sestavljala sama dekleta, s častnim moškim predstavnikom (Tomažem), se je teden kasneje sestava vodstva ravno obrnila. Sama sem namreč edina ostala v Bavšici, pridružili pa so se mi 4 postavni fantje, ki so celotni teden tudi vodili. Energija se je seveda spremenila, ampak bilo je je pa veliko. Usmerjena v druge dejavnosti, kar seveda ponuja že sam naslov tabora. Za osnovnošolce je to namreč nagrada. Kar pomeni, da se jim prilagodimo in iščemo kompromise z dejavnostmi, ki bodo ustrezale čim večjemu številu udeležencev :). Kaj vse smo torej počeli? Smo hodili (Fort Herman nad Klužami in sedlo Čez Brežiče (1980 m)), smo se kopali (večkrat), smo spoznavali dolino Bavšice (orientacija in sprehodi), smo prečili učno ferato (nekateri tudi nazaj). V gosteh smo imeli Ano, članico GRS Bovec, ki nam je s svojo psičko Sočo predstavila požrtvovalno prostovoljno delo, ki ga gorska reševalna služba opravlja. Naučili smo se kakšno novo igro in bans (lovili smo merjasce), peli ob kitari - malo tudi fušali, ampak nam je šlo dobro! Sploh Smolarjeve in džunglasti lev :). In seveda kartali: briškula, tarok, v drugi polovici tedna pa tudi Jungle speed.
Sama sem se naučila eno novo stvar in obudila drugo. Prva stvar: ne glede na to, kako zelo se imam za empatično osebo in pedagoga, ki razume vse mlade in jim prirastem k srcu … fantje so absolutno bolj priljubljeni! Brin, Tim ter oba Žigata me brezkonkurenčno premagajo! :) Druga stvar: ko je treba, se (moji – zgoraj našteti) fantje potegnejo zame in tako sem si lahko enkrat v tednu v miru privoščila visečo mrežo. Slednja je bila namreč prazna le takrat, ko smo imeli obroke. Kako smo jedli? Dobro smo jedli. Najlepša hvala kuharjema Frenku in Joži, ki sta nas razvajala z zdravo in pestro prehrano.
Vse smo izpeljali in mislim, da je bila mladina zadovoljna (sodeč po pismih, ki smo jih prejeli in po objavah, ki smo jih zasledili ali pa nam jih je pošiljala preko Instagrama in sprotni anketi, ki jo je izvajal Žiga). Vodstvo pa tudi :).
Ana Suhadolnik, članica vodstva Nagradnega tabora 2022
P.S.: kot ponavadi ste prijazno vabljeni, da si ogledate tudi fotografije. |
