PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


četrtek, 18. junij 2015, ob 15. uri

V soboto gremo z zlatorogovo transverzalo ponosa na Čaven

Poleg odlične zabave in številnih družabnih iger vam bomo tokrat predstavili tudi Hladnikijo. Hladnikija je skromna rastlina, ki jo je leta 1819, na Čavnu, pogorju nad Vipavsko dolino, odkril slovenski botanik Franc Hladnik.

Čaven je pogorje Trnovskega gozda, ki ga sestavljata Veliki Modrasovec in Mala gora. Med njima na travnati jasi stoji koča Antona Bavčerja na Čavnu, ki je ime dobila po slovenskem domoljubu in planincu Antonu Bavčerju. Z njo upravlja planinsko društvo Ajdovščina, kateremu bo Pivovarna Laško prispevala en evro za vsakega obiskovalca, društvo pa bo ta znesek namenilo prenovi notranjosti koče.

Pogorje Čavna spada v južno obrobje Trnovskega gozda, ki ga zaznamuje izrazit dinarski značaj s številnimi kraškimi pojavi, kot so vrtače, škraplje in žlebiči, travnate in gozdne površine z golim kamenjem in skalovjem ter vegetacijskimi oblikami, ki kažejo na ostre vremenske razmere. Na Čavnu raste tudi rastlinica, ki je ne najdemo nikjer drugje na svetu, rebrinčevolistna hladnikija.

Razgled

Pri koči razgled zastirajo drevesa. Z razgledne točke od koče oddaljene le slabih pet minut hoda pa se odpira veličasten pogled na Vipavsko dolino, Kras, morje in Furlansko nižino.

Dostop

Iz krožišča v centru Ajdovščine sledimo oznakam za naselje Lokavec. Od tam do Predmeje vodi ozka, vzpenjajoča, ovinkasta in slikovita cesta. Ko se pripeljete do križišča v Predmeji, kjer se cesta desno odcepi za Col, parkirajte vozilo. Od tu se peš usmerite na planinsko pot v smeri koče proti Čavnu. Do cilja boste prišli v eni uri in 15 min, ko boste premagali 340 m nadmorske višine.

program_cavenProgram

Od 8.30 ure dalje vas bomo čakali pred kočo in to je ura, ko bomo odprli častno Zlatorogovo vpisno knjigo ter v njej pričeli zbirati vaše podpise. Za vsakega bo Pivovarna Laško Planinskemu društvu Ajdovščina donirala 1 € za ureditev notranjosti koče.

Tekom celega dne se bodo na prizorišču pred kočo odvijale številne nagradne animacijske družabne igre. Pomerili se boste lahko v skakanju v žakljih, hitrostnemu pobiranju smeti, skupinskemu smučanju, igri spomin in še mnogočem. Pričnemo ob 9.30.

Gospa Metoda Skovik, umna in modra sovica, vabi vse otroke med 10. in 14. uro v svojo družbo. Skupaj boste ustvarjali in se kaj pametnega naučili. Recimo, da lahko s kadilom borovih iglic, brina in cedre očistimo dom pred negativnimi vplivi. Zadostuje že, da prostor pometemo z borovo vejo. In da tudi raztresene borove iglice odganjajo zlo, če jih žgemo, pa čarovne uroke preusmerimo in jih pošljemo nazaj. Ker bor botruje vetru in viharjem, je tudi simbol za ljudi, ki ne omagajo v boju z vsakdanjimi življenskimi tegobami. Predstavila vam bo še eno kopico drugih lesenih zanimivosti ter dokazala, da njej (skoraj) zagotovo ne manjka deska v glavi. Naučila vas bo starodavne tehnike sitotiska, zato ne pozabite s seboj prinesti svoje najljubše majice, na katero bi želeli odtisniti njeno podobo ali napis Gremo v hribe. Tudi barvali bomo, na papir in na kožo, ter izdelali številne mojstrske umetnine, ki jih lahko pričarajo le otroški prstki. Metoda je na svojem zadnjem sprehodu nabrala en kup storžkov. Le kaj mislite, da boste z njimi ustvarili? Hu-hu-do dobro bo, zato se nam pridruži!

Otroška energija je vedno dobrodošla in nikoli je ni preveč. Zlatorogovim planincem se bodo ob 11. uri na Čavnu z glasbenimi točkami predstavili otroci Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina in podružnične Osnovne šole Lokavec. Za njimi pa bodo od dopoldanskih ur dalje za živahno glasbeno podlago skrbeli trije vrli harmonikaši, ki sem jim po žilah pretakajo zabavni ritmi.

Petnajst minut čez 11. uro sledi prestavitev edinstvene cvetlice hladnikije. Hladnikija je skromna rastlina, ki jo je leta 1819, na Čavnu, pogorju nad Vipavsko dolino, odkril slovenski botanik Franc Hladnik. Leta 1831 jo je nemški botanik Reichenbach opisal in poimenoval po našem botaniku. Raste na kamnitih travnikih in skalnih razpokah, najraje pa ima prav Trnovski gozd. Rastlinica namreč predstavnica edinega endemičnega rodu v Sloveniji, kar pomeni, da živi samo na omejenem geografskem območju, tam kjer je tudi nastala.

Okoli poldneva nas bo profesor in pisatelj ljudskega izročila, g. Franc Černigoj, obogatil z znanjem o kulturni dediščini planote Gora. Naša Metoda že striže s svojimi skritimi ušeski, saj že komaj časa, da se nauči še česa novega.

Na Predmeji so si ženske rekle: "Stopimo skupaj, nam lažje bo šlo!" Iz te drobne, a močne ideje je nastalo društvo, ki ga sestavlja kolektiv pridnih in zagnanih žena. Svoje dejavnosti bodo ob 13. uri predstavile tudi Zlatorogovovim pohodnikom. Kaj sicer počno, si lahko ogledate tudi na njihovem Facebook profilu.

Uro kasneje nam bodo gorski reševalski povedali in pokazali koga rešujejo in kdaj, kolikokrat so ogrožena njihova lastna življenja, kako se pravilno pripraviti za obisk planin. Vse to in še več nam bodo predstavili reševalci gorske skupine Ajdovščina.

Glasilke boste lahko pretegnili od 14. ure naprej, ko bodo na vrsti Karaoke.

Ob 16. uri bo počil lonec in pravljice bo konec.

Kako do koče Antona Bavčerja na Čavnu?

 

https://www.pzs.si/novice.php?pid=10238 20. 4. 2024