Pri vzletišču, pod razgledno
točko z očarljivim, dih jemajočim razgledom, kjer stoji spomenik železničarjem,
padlim v 2. svetovni vojni, leži modro Bohinjsko jezero, pred nami pa v nebo
kipijo Južne bohinjske gore. Ko po dolgi zimi ozelenijo grbinasti travniki,
posejani s travniškim in alpskim cvetjem, tudi s turškimi lilijami, zlatimi
jabolki in drugimi cvetkami visokogorskega sveta, je pogled na to prelest
rajska paša za oči. Pašnike pred domom pozno poleti člani Planinskega društva
Železničar Ljubljana, ki upravlja s Kosijevim
domom, še ročno pokosijo ... košnja in spravilo posušenega dišečega sena se
spremeni v družaben planinski praznik. V starih časih, ko so seno še spravljali
v dolino, so to počeli s posebnimi samotežnimi sanmi, katerih sledi lahko še danes
vidite predvsem na začetku poti, v skalnati podlagi. Vogar je cilj enodnevnih
sprehajalcev in planincev ter nadvse primerno izhodišče za dolge gorske poti na
druge bohinjske planine in na najvišje vrhove Julijskih Alp, tudi na Triglav.
Ker je Vogar del narodnega parka, ga je potrebno ohraniti tak, kakršen je: da
bo obiskovalcem ponujal neokrnjeno naravo, to pa je tisto, kar si dandanašnji
človek nabolj želi. Vogar je pravi kraj za to.
PROGRAM
 Od
8. ure dalje vas
bomo čakali pred kočo in to je ura, ko bomo odprli častno Zlatorogovo vpisno
knjigo ter v njej pričeli zbirati vaše podpise. Za vsakega bo Pivovarna Laško planinskemu društvu Železničar
Ljubljana donirala 1 € za izboljšanje ponudbe in vzdrževanje Kosijevega
doma.
Ves dan bo za dobro voljo in
veliko plesa skrbel ansambel Čudežni dečki. Gosti začnejo okoli
9. ure.
Čudežni dečki se bodo komaj
dobro ogreli, ko vas bomo ob 9.30 povabili na pred dom, kjer bomo za vas
pripravili številne
nagradne animacijske družabne igre. Pomerili se boste lahko v
skakanju v žakljih, hitrostnemu pobiranju smeti, skupinskemu smučanju, igri
spomin in še mnogočem.
Ga.
Metoda Skovik, umna in modra sovica, vabi vse otroke med 10. in 14. uro v
svojo družbo. Skupaj boste ustvarjali in se kaj pametnega naučili.
Recimo, da je oreh pri Rimljanih veljal za drevo plodnosti in obilja, zato so
ga dodelili pod okrilje Jupitra, vladarja vseh bogov. legenda pravi, da bi naj
Jupiter, dokler je še živel na Zemlji, prebival prav na orehovih drevesih. V
slovenskem ljudskem izročilu pa velja, da je oreh sveto drevo, ki varuje pred
nesrečo, predvsem pred strelo, ki tako rada grozi prav v hribih. Predstavila
vam bo še eno kopico drugih lesenih zanimivosti ter dokazala, da njej (skoraj)
zagotovo ne manjka deska v glavi. Risali bomo na papir in na kožo ter izdelali
številne mojstrske umetnine, ki jih lahko pričarajo le otroški prstki. Seveda
pod budnim očesom sovice. Vrhu-hu-nsko bo, zato se nam le pridruži!
Treba
bo v dolino.
Vse lepo se enkrat zaključi, pravijo – godci bodo utihnili, igrače bomo
pospravili okoli
16. ure. Ampak mi se ubistvu sploh ne strinjamo. Ker se bomo spet
družili prihodnjo soboto. Baje zadnjič. Ampak ptički šepetajo, da temu spet ne
bo tako. Hm, le kaj naklepajo ...
RAZGLED
Z roba planine, 2 minute proč
od Kosijevega doma, je z razgledne točke zlasti lep pogled na Bohinjsko dolino
z Bohinjskim jezerom. Proti vzhodu vidimo prostrano planoto Pokljuko z bližnjo
planino Uskovnico in Studor nad Staro Fužino. Na južni strani se nad Bohinjsko
dolino pne venec Spodnjih Bohinjskih gora od Črne prsti prek Rodice, Vogla,
Škrbine, Podrte gore do Mahavščka. Pred Voglom je na Rjavi skali Ski hotel na
Voglu; proti zahodu se na severni strani Bohinjskega jezera vleče rob planote
proti Pršivcu, zadaj so nad zatrepom ob Savici vzhodna pobočja Komne. Z grebena
nad domom na severni strani vidimo tudi Triglav in sosednje vrhove Julijskih
Alp.
Kako do Kosijevega doma na Vogarju?
|
Od
8. ure dalje
