Odprtja s kratkim kulturnim programom se je udeležila lepa množica planink in planincev z območij odbora, ostale Slovenije in tuji zamejskih krajev (Trst, Reka, ...). Med njimi smo bili še prav posebej veseli Danice in Sandija Blažina, staroste slovenskih alpinistov. Slavnostni govorniki na prireditvi so bili predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, župan Kranjske Gore Janez Hrovat ter Irena Lačen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice, pod katerega okrilje spada tudi planinski muzej.
Rdečo nit razstave je predstavila vodja in koordinatorica razstave ter predsednica MDO Primorsko-notranjskih PD Maruška Lenarčič.
»Pri postavljanju razstave smo sledili dvema ciljema: prikazati začetke organiziranega planinstva na našem območju in njegov razvoj do danes, ter osvetliti pestro in raznoliko dejavnost društev v preteklosti in danes.
Navkljub oddaljenosti primorskih in notranjskih krajev od gora, so tudi pri nas, kot drugod po krajih današnje Slovenije, nastajale podružnice Slovenskega planinskega društva že pred prvo svetovno vojno: ajdovsko-vipavska že leta 1903, tržaška leta 1904 in ilirskobistriška leta 1907, na Postojnskem pa se je velika skupina planincev vključila v Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Namen takratnega združevanja planincev ni bil zgolj obiskovanje gora, vodila jih je neizmerna ljubezen do domače zemlje in želja, da bi se postavili po robu potujčevanju nemških in italijanskih krogov; bilo je izraz domoljubja.
V nadaljevanju smo želeli prikazati dogajanja po koncu prve svetovne vojne in določitvi Rapalske meje, ko je naše območje pripadlo Kraljevini Italiji. Družbeno-politične razmere so se povsem spremenile, saj so bila s prihodom fašizma planinska društva prepovedana. Toda večina planincev se ni prepustila trenutni politični situaciji, delovali so dalje, v ilegali, obiskovali so gore, kjer so se lahko pogovarjali slovensko, peli slovenske pesmi, mnogi so se pridružili TIGR-u ... Prav delovanje društev oz. posameznikov med obema vojnama na našem področju je bilo zaradi ogroženosti v času fašizma še pred vojno bistveno drugačno od ostalih društev v Sloveniji. Večina od nas vse to ve, mnogim pa vendarle to ni povsem blizu. Predvsem pa se morajo s tem spoznati mladi, ki sem, v Slovenski planinski muzej, prihajajo od vsepovsod.
Današnjim udeležencem ni potrebno posebej govoriti, da se je planinska dejavnost po 2. svetovni vojni izredno razmahnila, saj smo bili nekateri sami del tega dogajanja in še živimo te trenutke. Po Sloveniji so nastajala nova društva, ki še danes nadaljujejo aktivnosti, katerih korenine segajo v čas pred drugo vojno (npr. različna planinska srečanja, ki so nadaljevanje nekdanjih planinskih taborov ...). Hkrati društva vseskozi sledijo razvoju dejavnosti v svetu in jih dodajajo v svoje programe: klasičnemu alpinizmu se je pridružilo prosto plezanje, pa športno plezanje na umetnih stenah itd., dodali so turno kolesarstvo, ki je v polnem razmahu ...
A izvor današnjega delovanja je v preteklosti (če hočemo ali nočemo priznati), vrednote planinstva ostajajo navkljub t.i. moderni družbi, v kateri se vse bolj razrašča individualizem, populizem.«  Ob koncu se je zahvalila številnim ustvarjalcem razstave, zbiralcem gradiva, muzejskim delavcem in ožji skupini, ki je razstavo dokončno pripravila in postavila. Ustvarjalci razstave so: Vojko Čeligoj, Alenka Čuk, Branko Dujmovič, Majda Jančar, Maruška Lenarčič, Kristina Medica, Ingrid Može, Ana Novak, Jernej Naglost, Marinka Pertot, Majda Rodica, Mateja Tomažič, Valter Valenčič, Sonja Živec.
Razstavo v spodnjih prostorih muzeja je odprl župan Občine Kranjska Gora, Janez Hrovat, in skupaj s predsednikom PZS, Bojanom Rotovnikom, ter koordinatorico razstave Maruško Lenarčič popeljal udeležence na ogled razstavljenih panojev in vitrin.
Po otvoritvi so se zbrani sproščeno družili ob zvokih glasbene skupine Trio Volk folk in pevske skupine OPD Koper. Kulturni program je povezovala Sabina Francek Ivović. Z besedo in pesmijo so prisotne popeljali v kraje, ki jih prikazuje razstava in ustvarili veselo planinsko vzdušje, ki se je nadaljevalo v večer.
Maruška Lenarčič
avtorici fotografij sta Majda Jančar in Neli Gradnik |
