PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


Planinski dom Rašiške čete na Rašici (631 m)

Odprtost
JANFEBMARAPRMAJJUNJULAVGSEPOKTNOVDEC
 
Gorski predelKamniško-Savinjske Alpe
DruštvoPlaninsko društvo Rašica
OskrbnikPetra Baša
Telefon+386 (0)1 561 30 63
GSM+386 (0)40 303 309
E-poštarasicajespica@gmail.com
Splethttp://www.rasica.org/
Naslov Rašica 50
1211 Ljubljana - Šmartno
Zemlj. širina
Zemlj. dolžina
46,139103
14,512592
StanjeOS
KategorijaKoče III. kategorije
Ležiščav sobah - 22
skupna ležišča - 0
zimska soba - 0
Jedilnica50 sedežev

Dostop do postojanke
Z avtobusom:

  • Avtobusna postaja Črnuče, po TV skozi vas Rašica 2 h.
  • Avtobusna postaja Srednje Gameljne (končne AP mestnega prometa), skozi vas Rašica 1 h
  • Avtobusna postaja Trzin, nato po poti NOB občine Domžale čez Dobeno 2 h.

Z vlakom:

  • Železniška postaja Črnuče, po TV skozi vas Rašica 2 h.
  • Železniška postaja Trzin, nato po poti NOB občine Domžale čez Dobeno 2 h.
  • Železniška postaja Domžale, nato čez Mengeško polje do gradu Jablje in čez Spodnje Dobeno - 2 h 30.

Z avtomobilom:

  • po lokalni cesti iz naselja Srednje Gameljne v vas Rašico 2 km, peš do doma 30 min.
  • po lokalni cesti do zgornjega Dobena, nato peš do koče 30 min.
  • od gradu Jablje, nato 2 h do koče.
Opis postojanke
Dom stoji na južni strani tik pod vrhom Rašice (641 m), osamelca na severnem robu Ljubljanske kotline. Na vrhu, ki ima ime po narodnem heroju Stanetu Koscu (1913-1941), domačinu iz Rašice, je 20m visok razgledni stolp, ki ga je leta 1957 postavila organizacija zveze borcev v spomin na ustanovitev Kamniškega bataljona na tem vrhu, zdaj pa ga upravlja PD Rašica. Prvo skromno planinsko postojanko je PD Rašica postavilo leta 1965. Zaradi vse večjega obiska po nekaj letih ni več ustrezala, zato so se leta 1970 odločili, da bodo zgradili večji, sodobnejši planinski dom. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so ga gradili več let, tako da so ga slovesno odprli 21. maja 1978. Dom so poimenovali po Rašiški četi, ki je bila ustanovljena 24. julija 1941 v rašiških gozdovih.
Dom je odprt vsak dan razen v ponedeljkih (odprto če je ponedeljek praznik). Čez teden je odprt med 9. in 17.30, ob vikendih med  8. in 17.30. 
V dveh gostinskih prostorih je 86 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v treh sobah je 22 ležišč (za prenočevanje se je treba poprej dogovoriti); WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; v večjem gostinskem prostoru kmečka peč; tekoča voda, elektrika.  

Razgled: 
Z razglednega stolpa je čudovit razgled na vse strani. Na vzhodu vidimo Mengeško polje, Domžale in okolico, za njo Posavsko hribovje, proti jugovzhodu pa za Posavskim hribovjem Gorjance in Kočevski Rog; na jugu je obširna Ljubljana z Ljubljanskim barjem, ki ga obrobljajo Kurešček, Mokrec, Krim in Ulovka, daleč na obzorju pa so vidni Snežnik, Javorniki in Nanos; na jugozahodu se nad Ljubljano dviga Polhograjsko hribovje, za njim se na obzorju kažejo vrhovi Trnovskega gozda; na zahodu je v bližini Šmarna gora, za njo pa je obsežen razgled proti zahodu na Škofjeloško hribovje z Lubnikom in Blegošem ter naprej proti Ratitovcu in Jelovici, za katerima se odkrivajo Julijci s Triglavom; severozahodno vidimo greben Karavank s Stolom; pogled proti severu je enkraten: nad ravnino med Kamnikom in Kranjem z letališčem Brnik vidimo Kamniške Alpe od Storžiča do Raduhe s Kočno, Grintovcem, Skuto, Brano, Planjavo in Ojstrico ter s Krvavcem, Veliko planino in Lepenatko v ospredju; severovzhodno je Menina planina.

Planinska literatura
74|Ljubljana in okolica - 1 : 50.000;
496|Gorski škrat te vabi v hribe;
Prehodi do drugih postojank
Mengeška koča na Gobavici (434 m), po direktni poti, 2.00 h
Mengeška koča na Gobavici (434 m), čez Dobeno, 2.30 h
Slavkov dom na Golem brdu (396 m), čezpovodje, Šmarno goro, Vikrče ter Medno, 5.30 h
Vzponi na vrhove
Šmarna gora (669 m), 3.00 h
https://www.pzs.si/koce.php?pid=106 13. 11. 2019