| Drenovci so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki
smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in ob tem bili
tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez
vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes
imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi zimski
vzpon na Triglav.
Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz
von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske
inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za
raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo,
da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti
o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren
Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe
imenovali drenovci.
Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda
je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400
jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov
ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaver in Michler sta leta
1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov
velikem ozemlju ob frontni črti, v šestih mesecih raziskala ter
kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni
rekord.
Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z
vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: "Čez sam vrh Triglava je
bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam
jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični
kras!"
|
Film Legendarni drenovci si je mogoče ogledati v spletnem arhivu 1. programu Televizije Slovenija na tej povezavi.
|
Vir: TV Slovenija 1
------------------------
Povezani novici:
Filmsko ob Aljaževem stolpu, na SPP in z Markom Prezljem
Ljudje, knjige in gore - po sledeh alpske literature |
