| »Zemljevid je pomanjšana, posplošena in grafično ponazorjena slika dela zemeljske površine na različnih nosilcih podatkov (papir, zaslon, plastika, les ...). Na pregleden in enoten način prikaže številne podatke o površju in je najprimernejši pripomoček pri orientaciji. Z zemljevida lahko razberemo podatke, ki jih v naravi po navadi ne zasledimo: imenoslovje, nadmorska višina, naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti, funkcije določenih objektov, podzemni objekti, globine stoječih voda, potek administrativnih mej in zavarovanih območij.
Planinsko pravilo je, da se nikoli ne odpravimo v neznan gorski svet brez ustreznega zemljevida in osnovnih pripomočkov za orientacijo.« (Planinska šola, PZS, 2016)
Doktrina torej veleva uporabo ustreznih zemljevidov. Sledi vprašanje: »Kakšen je ustrezen planinski zemljevid?« Za splošno planinsko uporabo so najprimernejši zemljevidi merila 1 : 25 000 in 1 : 50 000. Ne glede na merilo pa mora planinski zemljevid natančno prikazovati obliko terena in njegovo poraščenost (gozd, skalovje, travnik ...), različna vodna telesa, poudarjene morajo biti dodatne planinske vsebine, kot so markirane (in nemarkirane) planinske poti, planinske koče in ostali planinski objekti, smeri turnih smukov ter različni ostali objekti, ki služijo kot orientir na poti.
Tokrat vam predstavljamo planinske zemljevide Planinske zveze Slovenije v merilu 1 : 50 000
Primerni so predvsem za izvajanje lažjih planinskih izletov, pohodov in tur. Zaradi manjšega merila priporočamo uporabo tovrstnih zemljevidov predvsem pri gibanju po planinskih poteh, saj teren ni predstavljen tako podrobno kot pri zemljevidih merila 1 : 25 000.
Najnovejši planinski zemljevidi Planinske zveze Slovenije so izdelani v sodelovanju z Geodetsko družbo, planinske poti pa so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS, ki se stalno preverja in posodablja s podatki, ki jih posredujejo za to posebej usposobljeni markacisti PZS.
V omenjenih zemljevidih najdemo - poleg samoumevnih planinskih poti (posebej so označene obhodnice Slovenska planinska pot ter Evropski pešpoti E6 in E7) - še smeri priljubljenih turnih smukov, lokacije urejenih parkirišč na priljubljenejših izhodiščih, postajališča javnih prevoznih sredstev, gostišča, marsikatero naravno in kulturno znamenitost, plezališča in še kaj. Poleg obvezne legende so zemljevidom dodani kratki opisi planinskih koč s kontaktnimi podatki in QR kodo, ki vas poveže s spletno stranjo posamezne planinske koče. Tako lahko preprosto dostopate do širših podatkov o planinski koči (dostopi, možnost vzponov ...).
Najnovejši planinski zemljevidi Planinske zveze Slovenije v merilu 1 : 50 000 so:
- Kamniško-Savinjske Alpe 1 : 50.000: celotne Kamniško-Savinjske Alpe, Menina in Velika planina, Olševa, Raduha, Peca, Uršlja gora, Golte, Smrekovško pogorje, Obir.
- Karavanke - osrednji del 1 : 50 000: Dovška Baba, Golica, Stol, Begunjščica, Vrtača, greben Košute, Krvavec, Grintovec, Skuta, Mrzla gora, Storžič, Kriška gora, Dobrča, Jelovica, Mežakla, Radovna, Obir.
- Triglavski narodni park 1 : 50 000: celotni Triglavski narodni park, Karavanke nad Mojstrano in Jesenicami, zahodni del Jelovice, Ratitovec, Soriška planina, Kobla, Kobarid, Drežnica, Bovec, Velika Bela Špica, Divja Koza, koči Pallerini in Corsi, Svete Višarje in Belopeška jezera.
Vsi našteti planinski zemljevidi so na voljo tudi v plastificirani obliki. Laminirani so v plastiko, zaradi česar se pri uporabi ne trgajo, enostavno se zgibajo, niso občutljivi na vlago ali sonce, po njih lahko tudi pišemo in napisano tudi izbrišemo. |
