PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


torek, 25. april 2017, ob 16.15 uri

Javna razprava o izhodiščih za razpravo o članarini PZS v letih 2018 – 2020

Konec leta 2017 se izteče triletno zavarovalno obdobje za člane PZS, zato skladno z utečeno prakso že spomladi začenjamo s postopki za izbor zavarovalnice za novo triletno obdobje 2018-2020. Razpis je pripravljen na način, da bodo ponudniki podali več možnih variant posameznih zavarovanj, ki so vključena v članarino, v postopku izbora pa se bomo potem odločili o najprimernejšemu ponudniku in najprimernejših zavarovanjih za člane PZS.
Predstavljeno gradivo je namenjeno iskanju izhodišč in razprave glede razvoja sistema članarine PZS v prihodnjih letih. Izhodišča je obravnaval Upravni odbor PZS na svoji 15. seji, dne 11. 4. 2017. Javna razprava poteka do 22.maja 2017, pripombe in predloge zbiramo do navedenega datuma na info@pzs.si ali na naslovu Planinske zveze Slovenije, p. p. 214, 1001 Ljubljana.

Planinska zveza Slovenije običajno sklepa pogodbe za zavarovanje članstva za tri leta. V daljšem časovnem obdobju se je izoblikovalo pravilo, da znotraj triletnega obdobja sprejemamo samo manjše spremembe v sistemu planinske članarine in da se razprava o bistvenih spremembah prihrani za zadnje leto triletnega obdobja, ko se pripravljajo usmeritve za novo triletno obdobje. Konec leta 2017 se izteče triletno zavarovalno obdobje za člane PZS, zato skladno z utečeno prakso že spomladi začenjamo s postopki za izbor zavarovalnice za novo triletno obdobje 2018-2020. Razpis je pripravljen na način, da bodo ponudniki podali več možnih variant posameznih zavarovanj, ki so vključena v članarino, v postopku izbora pa se bomo potem odločili o najprimernejšemu ponudniku in najprimernejših zavarovanjih za člane PZS.

Poleg zavarovanja planinsko članarino oblikuje še veliko drugih vsebin in v zadnjih dveh letih smo na različnih sestankih in posvetih znotraj planinske organizacije prejeli nekatere predloge, ki temeljiteje posegajo v sistem planinske članarine in smo predlagateljem zagotovili, da bomo razpravo o teh predlogih opravili v letu 2017, ko se začenjajo priprave na novo triletno obdobje. Po zaključku prve obravnave bomo zbrali odzive ter za rešitve, ki bodo deležne širše podpore, pripravili predlog sprememb planinske članarine za I. obravnavo na junijski seji Upravnega odbora PZS. Za tiste spremembe, ki bodo potrjene na seji UO PZS, bomo pripravili konkretne predloge sprememb internih aktov PZS, ki bi jih naj obravnavali in potrjevali na septembrski seji UO PZS. Zato naj bodo spodnja izhodišča za razpravo razumljena kot prvi korak v daljši razpravi znotraj planinski organizaciji o tem, kakšen sistem planinske članarine si želimo in jo potrebujemo. Po 22. maju 2017 bosta še vsaj dve širši razpravi, predno bo katerakoli sprememba začela veljati in bo tako še dovolj možnosti za konstruktivno izmenjavo mnenj in stališč. Vrste članstva, ceniki in seznam ugodnosti, ki veljajo v letu 2017, so objavljeni na spletni strani www.pzs.si.

Ob vsakem predlogu za povišanje članarine se pojavi bojazen, da bo povečana članarina razlog za upad članstva. Iz preglednice višine članarine in števila članov v zadnjih 10 letih lahko ugotovimo, da v letu, ko se je povečala članarina, članstvo ni nadpovprečno upadlo.

Pregled gibanja višine članarine in skupnega števila članov 2007 - 2016:
pzs_clanarina_gibanje_clanarine_2007_2016

Pregled gibanja števila članov po kategorijah 2007 - 2016:
pzs_clanarina_gibanje_clanstva_2007_2016

Nekaj primerljivih cen članstva v sorodnih organizacijah v Sloveniji in tujini, kjer član s plačilom članarine pridobi različne ugodnosti:
Zveza tabornikov Slovenije Prispevek, ki ga društva odvajajo za ZTS je 14,54€ na člana letno in dodatnih 81,94 € na društvo letno, društva pa samostojno določajo letno članarino, ki je v povprečju med 25 in 40€ letno. Članarina zajema glasilo, možnost udeležbe na državnih in mednarodnih aktivnostih zveze, popust v interni trgovini, popust na bivanje v gozdni šoli ...
Smučarska zveza Slovenije Cena Modre kartice je 25€ (mala) ter od 55 do 105€/letno (velika). Mala modra kartica vključuje nezgodno zavarovanje in zavarovanje civilne odgovornosti, velike modre kartice pa dodatno še zavarovanje vlomne tatvine smuči ter zavarovanje v tujini z asistenco v različnih zavarovalnih vsotah.
Navedenim zneskom pa je potrebno prišteti še višino članarine za posamezno društvo, ki je v povprečju med 25€ in 35€ letno. 
Kolesarska zveza Slovenije Cena osnovne bele članske izkaznice je 10€/letno, zelena članska izkaznica, ki vključuje tudi nezgodno zavarovanje je 30€/letno, modra članska izkaznica, ki vključuje tudi Coris za tujino pa 70€/letno. V ponudbi imajo tudi srebrno člansko izkaznico za 122€ (vključen kasko za kolo) ter zlato člansko izkaznico za 212€ (vključen višji kasko za kolo ter dnevno odškodnino ob nezgodi).
 Lovska zveza Slovenije
 http://www.lovska-zveza.si/lzs/lovstvo/zaloznistvo/glasilo_lovec
(št. 3/2017, stran 124)
55€ letno na člana je prispevek za Lovsko zveza Slovenije, lovske družine samostojno določajo znesek letne članarine, ki znaša v povprečju med 110 in 130€ letno.
V članarini je vključeno glasilo, podaljšanje veljavnosti izkaznice, informacijski sistem, strokovni posvet, izobraževanje itd.
Ribiška zveza Slovenije Povprečna višina članarine za posameznika znaša povprečno med 100 in 130 €. Prispevek za Ribiško zvezo Slovenije od tega znaša 30,5 €. V primeru članstva v več ribiških družin, prispevek za zvezo znaša 20 €.
V članarino je vključeno glasilo in popust za ribolovne dovolilnice.
Alpenverein Österreich Osnovna članarina za odrasle znaša 57 €. Zakonec člana, mladi med 19 in 25 ter starejši od 61 let imajo članarino v višini 44 €. Otroci do 6. Leta 21 € in mladi med 7 in 18 let 24 €.
Članarina zajema člansko zavarovanje, popusti v kočah in popusti pri različnih storitvah.

1. Vrste članstva

V planinski organizaciji imamo 6 vrst članstva (A, B, B1, S+Š, P+O in OPP), poleg tega pa še B članstvo za člane društev, ki imajo sedež izven Slovenije. Poleg tega velja še popust za družine.
Prejeli smo več pripomb, da imamo preveč vrst planinske članarine in da je potrebno zmanjšati število različnih vrst članstva. Po opravljeni analizi smo v letu 2015 sprejeli odločitev in tedanjo A+ in A članarino združili v enotno A članarino, ob tem pa ugotovili, da je glede na vse specifike pogojno možna tudi združitev B1 in S+Š članstva v enotno kategorijo z enotno ceno, a da je to tako pomembna sprememba, da je ne moremo sprejemati drugače, kot ob pripravah na novo triletno obdobje.

2. Podporni člani

Občasno se pojavljajo predlogi, da bi uvedli novo kategorijo članstva in sicer podpornih članov, kateri bi formalno bili člani društva in člani PZS, a ne bi mogli koristiti ugodnosti, ki jih imajo redni člani, prav tako ne bi imeli enakih izkaznic in znamkic, kot redni člani. Višina članarine bi naj bila med 5 in 10€, prejeta sredstva pa bi se delila med društvom in PZS na podoben način, kot se deli ostala članarina. Ob morebitni nadaljnji razpravi o tem predlogu smo v vodstvu PZS, kjer tej rešitvi po prvi razpravi nismo naklonjeni, sprejeli stališče, da je potrebno najprej uskladiti jasen odgovor na vprašanje: Kakšen naj bo model podpornega članstva, da bomo s tem pridobivali nove člane, ne pa da bodo sedanji redni člani prehajali med podporne člane?

3. Priporočeni zneski članarin

Od leta 2009 naprej smo v planinski organizaciji na vseh nivojih delovanja, tako na lokalni kot na državni ravni, podvrženi stalnemu zmanjševanju sredstev iz javnih financ s katerimi sofinanciramo programe dela. Poleg tega smo v istem obdobju zaznali tudi upad sponzorskih ter donacijskih sredstev. Vsa ta zmanjšanja prihodkov iz zunanjih virov nas spodbujajo k povečevanju prihodkov iz lastne dejavnosti ter k novim oblikam sofinanciranja planinske dejavnosti. Na področju sofinanciranja planinske dejavnosti pa ima zelo pomembno mesto tudi prihodek iz planinske članarine, saj lahko ostanek sredstev iz tega naslova tako društva kot tudi PZS razporejajo za sofinanciranje praktično vseh vrst planinske dejavnosti. Zato je potrebno opraviti razpravo o morebitnem povečanju priporočene višine članarine za posamezno vrsto članstva, s katero bi lahko uresničili več ciljev:

  • povečali prihodke iz naslova članarine, s katero bi lahko društva in PZS vsaj delno nadomestila izpad javnih, sponzorskih in donatorskih sredstev v zadnjih letih in na ta način bi se omogočilo, da bi se planinska dejavnost lahko razvijala tudi v prihodnje, 
  • za najbolj razširjeno vrsto članstva, torej B, uvedli delitev prihodka v deležu 50% društva in 50% PZS s tem, da PZS krije stroške iz naslova članarine,
  • uvedbo dodatnih oblik zavarovanja članov, kot so zavarovanje za zlome (kjer po zaključeni poškodbi ni določena invalidnost) ter povečanje višine zavarovalnih vsot za primer reševanja v tujih gorah za vse vrste članstva, razen za A, kjer so že sedaj primerno visoke,
  • uvedli zbiranje dodatnih namenskih sredstev za posamezna področja delovanja planinske organizacije (vzdrževanje planinskih poti, preventivna dejavnost na področju varnosti v gorah, ekološka in energetska sanacija planinskih koč I. kategorije, ...).

A za uresničitev zgoraj navedenega ni dovolj, da bi članarino dvignili le za 1€. Poleg tega po odzivih, ki jih prejemamo, je planinska članarina v primerjavi z drugimi primerljivimi organizacijami v Sloveniji relativno nizka, posebno še iz vidika, kaj vse posameznik pridobi s članstvom. V okviru razprave se obravnava ideja enostavnega in razumljivega modela cen priporočene planinske članarine 60:30:20:10, ki je podrobneje razdelana v spodnji preglednici:

Vrste članstva

2017

2018

A

55,00€

60,00€

B

25,00€

30,00€

B1

18,50€

20,00€

S+Š

16,00€

20,00€

P+O

7,00€

10,00€

OPP

7,00€

10,00€

B/tujina

13,75€

15,00€


Družinski popusti bi ostali v enakih okvirjih, kot jih poznamo sedaj.

4. Dvojno članstvo

Nekateri posamezniki so v istem letu člani dveh društev, za kar obstaja več razlogov, najpogostejši pa so:

  • selitev v drug kraj, kjer se posameznik priključi dejavnosti tamkajšnjega društva, medtem ko zaradi pripadnosti ohranja članstvo v prejšnjem društvu,
  • izvajanje dejavnosti v drugem društvu, ker matično društvo teh dejavnosti ne izvaja (npr. športno plezanje, izletniška dejavnost ...),
  • družina je včlanjena v eno društvo, medtem ko so otroci člani tudi drugega društva, ki s šolo sodeluje pri izvajanju programa dela planinskih skupin ali pri izvajanju tekmovalnih dejavnosti. 

Po preverjanju je bilo v letu 2016 86 posameznikov, ki so bili člani dveh ali več različnih društev, članov PZS. Potrebno se je zavedati, da bi uvedba morebitnih ugodnosti za dvojne člane pomenila nove administrativne obremenitve predvsem društvenih delavcev, ki pobirajo članarino ter prilagoditve aplikacije Naveza.

5. OPP članarina
Zaznana je povečana aktivnost na področju vključevanju oseb s posebnimi potrebami v aktivnosti planinske organizacije. Odbor za članstvu bo skupaj z strokovnjaki preučil možnosti za dopolnitev te kategorije članarine.


Bojan Rotovnik,
predsednik PZS

PDF Javna razprava o izhodiščih za razpravo o članarini PZS v letih 2018 - 2020

https://www.pzs.si/novice.php?pid=11739 19. 4. 2024