torek, 4. julij 2017, ob 11.30 uri
Aljažev stolp - ohranimo naš simbolPo 122 letih so zob časa, izpostavljenost podnebnim razmeram, ravnanje obiskovalcev pa tudi neredno, nesistematično vzdrževanje privedli do točke, ki terja premislek o tem, kako želimo ohraniti slovenski simbol. Aljažev stolp ostaja na vrhu Triglava, ga bo pa treba tehnično sanirati, da bo z rednim vzdrževanjem pozdravljal tudi naslednje generacije planincev. Prizadevanja za njegovo ohranitev v dolino prinaša tudi razstava, ki je v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani na ogled do 31. julija 2017. Delo Jakoba Aljaža je vizionarska poteza duhodnika, skladatelja, planinca, predvsem pa gorečega domoljuba, ki je v burnih časih iskanja in oblikovanja slovenske narodne istovetnosti leta 1985 na Triglavu, najvišjem vrhu Slovenije, postavil valjast kovinski stolp s stožčasto streho, ki ga zaključuje zastavica. Stolpa se je prijelo ime Aljažev stolp in ni bil le dragoceno planinsko zatočišče na vrhu Julijskih Alp, temveč je kmalu prerasel v simbolno zavetišče vseh Slovencev.
Po 122 letih so zob časa, izpostavljenost ekstremnim podnebnim razmeram, ravnanje vse številčnejših obiskovalcev pa tudi neredno, nesistematično vzdrževanje in nekateri manj posrečeni pretekli posegi privedli do točke, ki terja tehten premislek o tem, v kakšni podobi želimo ohraniti slovenski simbol.
"Aljažev stolp je del naše materialne kulture, materialni objekt z močnim simbolnim pomenom. Razumemo ga kot prepoznavni znak naše skupnosti, simbol slovenstva, znak naše trdoživosti, neuklonljivosti. Je element, ki nas združuje," je povedal generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin o stolpu na vrhu Triglava, ki se mu obeta celovita obnova. Po določilu vlade je od začetka letošnjega leta ZVKDS upravljavec zemljišča in Aljaževega stolpa, ki so ga leta 1999 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena.
Na odprtju razstave Aljažev stolp - ohranimo naš simbol v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani: podpredsednik PZS Miro Eržen, minister za kulturo Tone Peršak, generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin, vodja restavratorskega projekta in soavtor razstave Martin Kavčič, direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik in soavtor razstave Gorazd Lemajič (foto Manca Čujež)
Pomen simbolov za tvorjenje skupnosti
Z vlogo upravljavca pa so bili ZVKDS-ju zaupani tudi nadaljnji koraki za ohranitev, zato so ob odprtju aktualne razstave v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra predstavili tudi načrte za sanacijo. Z razstavo Aljažev stolp – ohranimo naš simbol želi Restavratorski center zavoda za varstvo kulturne dediščine opomniti na zgodovino in trenutno stanje tega simbola slovenstva.
Generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin je razstavo odprl rekoč, da se skupnosti identificirajo s svojimi simboli, ki so poleg jezika, vrednot in norm bistven element vsake kulture. Odločitev konservatorske stroke, da stolp v izvirni obliki ostane na kraju samem, po Hudolinovih besedah posledično pomeni njegovo redno vzdrževanje, izvajanje monitoringa in načrt ohranjanja, ki bi se ga držale tudi prihodnje generacije. Da bodo dela potekala smiselno in usklajeno za to, da se stolp na čim daljši rok ohrani na kraju samem, je napovedal pripravo sporazuma s Planinsko zvezo Slovenije. K sodelovanju so povabili tudi Narodni muzej Slovenije, ki je v zadnjih letih intenzivno skrbel za promocijo stolpa.
 Ne le površinske poškodbe stolpa
Restavratorski center ZVKDS se bo glede na omenjeno odločitev predvidoma v prihodnjih dveh letih lotil sanacije poškodb stolpa. Konservatorski načrt je nastal pod vodstvom Martina Kavčiča, sicer tudi soavtorja razstave. Po njegovih besedah so ob intenzivnejšem spremljanju stolpa v zadnjih letih ugotovili, da poškodbe niso le površinske, temveč se kažejo tudi na konstrukciji. "Osnovni volumen se je začel deformirati, zakaj, bo treba še ugotoviti," je povedal Kavčič.
Konservatorski načrt predvideva, da bodo stolp obnovili po koncu planinske sezone 2018, za kar bo objavljen tudi javni razpis. Stolp bodo v ta namen prepeljali v dolino. Pred tem nameravajo v prvi fazi sanacije urediti njegovo okolico in temelje. Ob vnovični postavitvi na vrhu 2864 metrov visokega Triglava, kar se bo predvidoma zgodilo še pred zimo prihodnje leto, pa nameravajo določiti načrt upravljanja in smernice za oskrbnika.
Parcela, ki jo je duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž na najvišji slovenski gori odkupil od občine Dovje, nanjo leta 1895 postavil pločevinast stolp in vse skupaj podaril Slovenskemu planinskemu društvu, je tudi zemljiškoknjižno urejena, je povedal podpredsednik PZS Miro Eržen ter dodal, da bomo planinci pri vseh posegih sledili odločitvam stroke.
Avtentična kopija, ki je na ogled v dolini
Po izvedeni obnovi nameravajo nadaljevati z ozaveščanjem javnosti o pomenu spomenika. S tem namenom sta Restavratorski center ZVKDS in Narodni muzej Slovenije že leta 2014 pripravila potujočo razstavo s kopijo stolpa v naravni velikosti, vzporedno pa je bil posnet tudi dokumentarni film Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo o tem, zakaj in kako je stolp nastal ter čemu vse je bil priča.
Po besedah Gorazda Lemajiča iz narodnega muzeja, drugega soavtorja tokratne razstave, je avtentična kopija že v preteklosti privabljala obiskovalce. Vključena je tudi na pričujočo razstavo, ki jo je pozdravil minister za kulturo Tone Peršak in izrazil upanje za uspešno izvedbo konservatorskega načrta.
| Razstava Aljažev stolp - ohranimo naš simbol, ki je nastala v
sodelovanju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Restavratorskega centra in Narodnega muzeja Slovenije, je v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani na ogled do 31. julija 2017, vsak dan med 10. in 13. uro ter med 16. in 21. uro. Vstop je prost. Vabljeni! |
Manca Čujež in STA
>>> ZGIBANKA: Aljažev stolp - ohranimo naš simbol
-------------------------
|
|
