3. člen

                V 2. alineji piše:

- da ima vedno s seboj na turi ustrezno opremo;

                Predlog je:

- da ima vedno s seboj turi ustrezno opremo;

                Utemeljitev:  Če je napisano, da ima na turi ustrezno opremo,  to lahko razlagamo, da moramo imeti neko predpisano opremo, kar pa je potrebno definirati. To pa pomeni, da bi morali definirati ustrezno opremo za zelo veliko tur, kar je praktično skoraj neizvedljivo, pa tudi preveč birokratsko in podcenjujoče za vodnike. Če izpustimo "na" pa pomeni, da mora biti oprema taka, ki ustreza turi. Torej se vodnik sam odloča, katero opremo bo imel, da bo najbolj primerna, ustrezna za konkretno turo.  Mora imeti vedno 5 vponk, vrv? Verjetno ne. Lahko pa ima kaj drugega, kar je za konkretno turo ustrezneje, npr. žogo.

6. člen

                Predlog je, da se doda nov odstavek:

                V primeru tur, ki jih organizirajo drugi, npr. vzgojno-varstvene organizacije, je vodnik lahko tudi samo spremljevalec, če je tako dogovorjeno oz. če vodnik ni sodeloval pri pripravi akcije ali/oz. niso bila upoštevana pravila, navodila PZS. V tem primeru je potrebno s posebnim dogovorom določiti odgovornost oz. dolžnosti vodnika.

                Utemeljitev: PZS imajo znanje in določena pravila za varnejše vodenje. Med dolžnostmi vodnika je tudi (9. alineja 3. člena), da s svojim delom uresničuje tudi širša programska načela PZS, kamor se v prvi vrsti uvršča priprava programa strokovne vodniške pomoči vrtcem in šolam. Tu pa pogosto pride v kolizijo s pravili, normativi, zahtevami in podobnim, kar velja v šolstvu in drugod. Zato mora biti določena odgovornost. Če se akcija organizira po navodilih, pravilih, potem vodnik odgovarja tudi za varnost. Če pa je samo spremljevalec, potem pa za varnost odgovarja nekdo drug, običajno organizator ali pa vodja akcije, vodnik pa predvsem za navigacijo oz. za tisto, za kar je dogovorjeno ...

18. člen

                Sedaj piše:

                Kandidat mora opraviti izpit v roku največ leto dni po končanem tečaju. Če ga ne opravi, mora postopek za pridobitev katere koli kategorije začeti znova. V primeru višje sile, ki je onemogočila opravljanje izpita v določenem roku, je možno podaljšanje roka, vendar ne več kot za eno leto, če je bila prošnja za podaljšanje dana na SOU pred iztekom roka. Na odločitev SOU se lahko VPZS pritoži na IO VK v 15 dneh po prejemu sklepa. Odločitev IO VK je dokončna.

                Predlog je:

                Kandidat mora opraviti izpit najpozneje do 31. decembra naslednjega leta po končanem tečaju. Če ga ne opravi, mora postopek za pridobitev katere koli kategorije začeti znova. V primeru višje sile, ki je onemogočila opravljanje izpita v določenem roku, je možno podaljšanje roka, vendar ne več kot za eno leto, če je bila prošnja za podaljšanje dana na SOU pred iztekom roka. Na odločitev SOU se lahko VPZS pritoži na IO VK v 15 dneh po prejemu sklepa. Odločitev IO VK je dokončna.

                Utemeljitev: Pri pripravništvu, licencah in podobnem imamo roke do 31. decembra postavljene zato, da ne lovimo datumov in se ne ukvarjamo z nepomembnimi podrobnostmi. Če je nekdo npr. končal tečaj 25. maja, ni pa mogel iti na izpit, ki je bil 6. junija in ne na druge izpite v tem letu, a naslednji izpit je 26. maja drugo leto, bi moral iti ponovno na tečaj. S spremenjenim besedilom mu pa omogočimo, da lahko opravi izpit v naslednjem letu. Res pa je, da je takih zelo malo.

19. člen

                Predlog je, da se doda nov odstavek

                Kadar se določena kategorija vodenja prizna na osnovi Navodila za pridobitev in potrditev vodniških kategorij v posebnih primerih, je potrebno za kategorije A, D in G opraviti 8 pripravniških tur pri najmanj treh različnih ustreznih vodnikih, za ostale kategorije pa 5 pri najmanj dveh ustreznih različnih vodnikih. V kolikor nekdo pridobi dve kategoriji hkrati, potem je potrebno za potrditev teh kategorij opraviti 8 pripravniških tur za zahtevnejšo kategorijo pri najmanj treh različnih ustreznih vodnikih.

                Utemeljitev: Z Navodilom za pridobitev in potrditev vodniških kategorij v posebnih primerih je omogočeno planinskim kadrom, diplomantom ustreznih šol in drugim, da pridobijo določene vodniške kategorije. Njihova osnovna izobrazba jim je torej priznana kot usposabljanje v okviru PZS. Vodniki, ki se usposabljajo v okviru PZS, morajo nato opraviti 8 oz. 5 pripravniških tur. Vodniki, ki so jim bile priznane posamezne kategorije (ADG), običajno niso imeli veliko stika z VPZS, zato je za boljše vključevanje zahtevano 8 pripravniških tur (kot za veliko večino vodnikov, ki so se usposabljali v okviru PZS), za višje kategorije pa po 5, ker imajo takrat že več vodniške prakse. Tako je nekako vzpostavljeno ravnovesje med "osnovnimi" VPZS in tistimi, ki so v vodništvo "prišli".

21. člen

                V splošnih pogojih v 3. in 4. alineji piše:

- uspešno opravljen sprejemni izpit iz snovi Planinske šole (do začetka tečaja);

- uspešno opravljena preizkusna tura za kategorije A, D in G (do začetka tečaja);

                Predlog je:

- uspešno opravljen sprejemni izpit iz snovi Planinske šole (do začetka tečaja za A kategorijo; sprejemni izpit velja do 31. decembra naslednjega leta z možnostjo podaljšanja za največ eno leto);

- uspešno opravljena preizkusna tura za kategorije A, D in G (do začetka tečaja;  preizkusna tura velja do 31. decembra naslednjega leta z možnostjo podaljšanja za največ eno leto);

                Utemeljitev: Nekdo je uspešno opravil tako preizkusno turo kot tudi sprejemni izpit, a se ni mogel udeležiti tečaja. S predlagano spremembo besedila mu omogočimo, da se lahko udeleži tečaja naslednje leto. Res pa je, da je takih izredno malo.

                V posebnih pogojih za kategorijo B sedaj piše:

- potrjena kategorija A, poleg tega pa v zadnjih petih letih opravljenih najmanj:

- 5 različnih kopnih tur po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh;

- 15 različnih kopnih tur po zahtevnih in zelo zahtevnih poteh nad gozdno mejo;

- 5 različnih kopnih brezpotij;

- 3 različne zahtevne ali zelo zahtevne kopne ture v vlogi pomočnika vodnika.¹

                Predlog je:

- potrjena kategorija A, poleg tega pa v zadnjih petih letih opravljenih najmanj:

- 20 različnih kopnih tur po zahtevnih ali zelo zahtevnih poteh, od tega vsaj 15 različnih kopnih tur po zahtevnih ali zelo zahtevnih poteh nad gozdno mejo;

- 5 različnih kopnih brezpotij;

- 3 različne zahtevne ali zelo zahtevne kopne ture v vlogi pomočnika vodnika.¹

                Utemeljitev: V dosedanji praksi se je pokazalo, da je veliko kandidatov opravilo zahtevne ture nad gozdno mejo, manjkale so jim pa tiste pod gozdno mejo. Glede na to, da skoraj ni pomembnih razlik v zahtevnosti zahtevnih tur nad gozdno mejo in pod njo, se to dvoje lahko izenači. Tiste ture pod gozdno mejo so bile določene za primer, če nekdo ni opravil ture nad gozdno mejo, ki so običajno daljše, ali pa je že nastopil drug letni čas, da se mu omogoči to opraviti. Ta možnost še vedno ostaja.

27. člen

                V 4. odstavku piše:

                Kot izpopolnjevanje VPZS šteje tudi uspešno končano dodatno usposabljanje, ločeno za kopne, snežne in turno smučarske kategorije.

                Predlog je, da se doda besedilo, tako da bi se po novem glasilo:

                Kot izpopolnjevanje VPZS šteje tudi uspešno končano dodatno usposabljanje, ločeno za kopne, snežne in turno smučarske kategorije ali udeležba inštruktorja na celotnem takem usposabljanju, ali udeležba inštruktorja na usklajevanju za izpopolnjevanja.

                Utemeljitev: Če se inštruktor udeleži usklajevanja tem za izpopolnjevanja, spozna pač vse oz. celo več, kar naj bi se nato izvajalo na izpopolnjevanjih. Zato je smiselno in prav, da se mu ta udeležba prizna koz izpopolnjevanje. Podobno velja tudi za inštruktorja, ki sodeluje na tečaju. Vendar je tu potrebna prisotnost inštruktorja na celotnem usposabljanju. Na usposabljanju se novosti izpopolnjevanj prenašajo z določeno zamudo, ker naj bi jih bilo prej potrebno vključiti v učni načrt, učno vsebino. Torej jih teoretično tam ni. Vendar, če udeležencem priznamo takšno usposabljanje kot nadomestilo za izpopolnjevanje, moramo pod enakimi pogoji tudi inštruktorjem.