| Register dejanskih lastnikov (RDL) ki je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma (enotna baza, ki bo v pomoč finančnim inštitucijam v primeru sumljivih denarnih transakcijah). Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija. Zakon je primarno namenjen gospodarskim subjektom, vendar pa zajame tudi nevladne organizacije.
Podatke o t.i. dejanskih lastnikih so v register dolžni vpisati vsi subjekti, ki jih določa 35., 36. in 37. člen ZPPDFT-1, in sicer:
- gospodarski subjekti (gospodarske družbe, zadruge),
- subjekti, ki nimajo poslovnih deležev (ustanove, društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, ...),
- tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.
Po določbi 36. odstavka ZPPDFT-1, se kot dejanski lastnik društva (enako velja za zavode, politične stranke, sindikata, verske skupnosti ali drugega poslovnega subjekta, v katerem ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu), za namen izvajanja tega zakona šteje zastopnik društva oz. predsednik. To nima posledic za zastopnike društev na socialnem, premoženjskem ali drugem področju. Prav tako to nima posledic na samo lastnino ali status društva, ki še naprej ostaja organizacija vseh članov.
Vpis t.i. dejanskega lastnika v RDL opravi zastopnik društva ali od njega pooblaščena oseba prek aplikacije za vpis podatkov o dejanskih lastnikih. Zastopnik mora imeti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, pooblaščena oseba pa tudi ustrezno pooblastilo, evidentirano v sistemu e-pooblastil AJPES. Najenostavneje bo, da to opravi računovodja društva, ki že ima dostop do portala AJPES za namen oddaje letnih poročil. Dodatna navodila so zbrana na www.ajpes.si.
Prvi vpis podatkov morajo društva opraviti najpozneje do 19. januarja 2018, v nadaljevanju pa v osmih dneh od spremembe.
Planinska zveza Slovenije seveda ne nasprotuje prizadevanjem pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja, vendar pa ocenjuje konkretne rešitve na področju društev v zakonu kot neustrezne in sicer:
- v delu, ki zahteva ločeno vpisovanje podatkov v Register pri AJPESU-u. Vse potrebni podatki o zastopniku društva so že vpisani v Poslovni register Slovenije, ki ga prav tako vodi AJPES, zato predstavlja ukrep nepotrebno administrativno zahtevo. Še posebej, ker ne gre samo za enkratni vpis, ampak je zanj potrebno poskrbeti tudi ob vsaki spremembi zastopnika.
- ker zakon uporablja izraz »dejanski lastnik«, ki je v smislu organizacije društev povsem neprimeren. Je namreč povsem v nasprotju s samim institutom društva, kjer člani društva nimajo lastninske pravice na društvu ali imetju društva ne v času delovanja društva, ne po njegovem prenehanju. Že res, da je zakon primarno namenjen podjetjem, ampak v kolikor zajema tudi vse druge oblike pravnih oseb, bi morali uporabiti drug nevtralen izraz.
Zaradi navedenega je Planinska zveza Slovenije, skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije, Športno unijo Slovenije in Zvezo tabornikov Slovenije, na pristojna ministrstva naslovila pobudo za sprejem ustreznih sprememb zakona. Prav tako smo s strani Planinske zveze Slovenije podali pobudo za administrativno razbremenitev na državnem portalu STOPbirokraciji.si, kjer si lahko tudi preberete odgovor Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
 Dopis in odgovor Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja |
