Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku ali spletni Planinski trgovini, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

Pogled naprej ob časovnem mejniku

Delovanje Planinske zveze Slovenije je raznoliko in bogato. Pokriva široko paleto aktivnosti od vrhunskega športa v štirih panogah do planinskega gospodarstva, prostovoljnega vodništva, turnega kolesarjenja, založništva, preventive, dela z mladimi in varstva narave. Ko sem se pred sedmimi leti poklicno pridružil vodstvu PZS, si nisem predstavljal, kako razvejana organizacija je to in kaj me čaka, kljub temu da sem več kot dvajset let deloval v planinskem društvu in nekaterih organih PZS.

V času, ko v naši planinski organizaciji vodim strokovno službo, se mi je potrdilo spoznanje, da so za uspešno delovanje kolektiva potrebni požrtvovalni in predani sodelavci. Pri njihovi izbiri sem iskal takšne, ki poznajo planinstvo in so v njem tudi aktivni. Imel sem srečno roko, tako da imamo kakovostno strokovno službo, ki je dobra podpora pri izvajanju dejavnosti. To se kaže tudi pri uspešnem kandidiranju na različnih razpisih, poleg že uveljavljenih še na razpisih Life, skupaj s partnerji iz Španije, Italije in Romunije pri projektu Sustainhuts, razpisu Erazmus +, projektu Climbing for everybody s partnerji iz Češke, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovaške, na razpisu Interreg Slovenija-Avstrija, v projektu Alpe Adria regija doživetij, uspešni pa smo bili še na razpisu Eko sklada. Veliko smo naredili na področju delovanja Planinske založbe, saj smo določili model, s katerim že pred izdajo ocenimo tržni potencial edicije in stroške, tako da izdajamo le take, ki pokrijejo vsaj stroške izdaje. Odprli smo nova prodajna mesta, zato kljub trendu upadanja tiskanih edicij ohranjamo raven prodaje. To se kaže v zmanjšanju zalog, ki so bile konec leta 2010 v višini 410.955 evrov, konec lanskega leta pa le še 100.281,59 evra.

Poostrili smo nadzor nad finančnim poslovanjem organov PZS, tako da sedaj vsi poslujejo pozitivno ali koristijo presežek sredstev iz preteklih obdobij. Do lani so se pridobljena javna sredstva več let zapored zmanjševala. Da smo ohranjali obseg programa dela, smo morali zagotavljati več lastnih sredstev, kar nam je uspelo z uvajanjem novih marketinških produktov in s pridobivanjem sponzorjev. Začeli smo na področju športnega plezanja, nadaljevali bomo tudi drugod, predvsem pa namenili več aktivnosti trženju.

Gotovo je bilo največ narejenega na področju informatizacije PZS. Vzpostavitev planinskega informacijskega sistema Naveza je bil zalogaj, ki smo ga zmogli z dobrim sodelovanjem s planinskimi društvi. Že nekaj let imamo člane vnesene v centralni register članstva, kar nam je omogočilo nadgradnjo sistema zavarovanj, poleg tega nam Naveza omogoča še veliko nadgradenj in nove funkcionalnosti.

Pridobitev, ki je trenutno v ospredju, so novi poslovni prostori PZS v velikosti 365 kvadratnih metrov, ki so dostopni z obvoznice in imajo devetnajst lastniških parkirnih prostorov. So primerno urejeni in imajo veliko sejno sobo, ki jo lahko tudi pregradimo. Omogočala nam bo izvedbo sej UO PZS, izvedbo večine zborov komisij, programov usposabljanj in ostalih dogodkov. S tem smo izpolnili zahteve, ki smo jih postavili na začetku nakupnega postopka. Preureditev in prilagoditev prostorov našim potrebam smo izvedli v dveh mesecih, vso koordinacijo med različnimi izvajalci smo opravili sami. Pomembno je tudi, da smo investicijo financirali s kupnino, ki smo jo dobili za stare prostore.
Seveda nam ob stalnem izzivu nadgrajevanja aktivnosti, ki smo jih uspeli realizirati, ostaja še nekaj področij, s katerimi se bo moralo spopasti novo vodstvo PZS. Treba se bo še intenzivnejše vključevati v zakonodajne postopke, da se bo glas PZS slišal in v večji meri upošteval ter s tem ščitil prostovoljno delovanje društvenih delavcev in jim zagotovil primerno mesto v družbi. V zadnjem obdobju smo vse prevečkrat priča primerom, ko sprejeta zakonodaja kljub poslanim pripombam in predlogom ovira društva pri izvajanju aktivnosti in jim nalaga birokratska bremena, velikokrat strožja, kot jih od oblasti zahtevajo zakonodaja in direktive EU. Kljub vloženim naporom ostaja odprtih še nekaj izvedbenih nalog, ki izhajajo iz sprejetega Zakona o planinskih poteh, predvsem bo potrebno zagotoviti celovito sistemsko financiranje njihovega vzdrževanja. Enako s planinskimi kočami, ker planinska društva, upravljavci koč, potrebujejo ustrezne razpise za ekološko in energetsko sanacijo ter obnovo. Slovenija se predstavlja kot zelena in zdrava destinacija za vrhunska doživetja s 5*, ki temeljijo na trajnostnem turizmu. Planinske poti in koče so osnova, zato verjamem, da bomo v to prepričali tudi odločevalce na tem področju in društvom zagotovili primerljive pogoje s tujino.

Odprto ostaja zagotavljanje potrebne infrastrukture za športno plezanje. Z uvrstitvijo te panoge na OI v Tokio leta 2020 (težavnostno, balvansko in hitrostno plezanje) smo se soočili z dejstvom, da v Sloveniji nimamo ustrezne plezalne stene za hitrostno plezanje.

Prihodnost nas pričakuje z novimi izzivi, morda še z večjo intenzivnostjo, kot je bilo to v prvih 125 letih obstoja, gotovo pa bodo izzivi drugačni. Verjamem, da bomo našli dovolj energije in volje za spopadanje z njimi in njihovo reševanje. To nam bo omogočilo nadaljnji razvoj in uspešno delovanje planinske organizacije še vrsto let.

Matej Planko

 Uvodnik in kazalo