• Način označevanja - Planinska zveza Srbije,
• Zakonska ureditev - Planinska zveza Slovenije in
• Usposabljanje markacistov - Hrvaška planinska zveza.

V živahni in odprti razpravi, ki je temeljila na izkušnjah, so poskušali pripraviti priporočila, ki bi bila skupna za vse tri planinske zveze.
Srečno naključje je, da vse zveze zagovarjajo enake osnovne planinske oznake. Male razlike obstajajo pri pomožnih in dopolnilnih oznakah, za usmerjevalne in informacijske table pa je bila dogovorjena minimalna vsebina, okvirne mere in barve.
Prisotni so se še posebej posvetili prednostim in pomanjkljivostmi Zakona o planinskih poteh, ki je v Sloveniji prisoten od leta 2007. V Sloveniji je Knafelčeva markacija zaščitena zakonsko in kot blagovna znamka, možno pa je zaščito razširiti na ostale države v regiji. Obravnavali so se tudi načini zaščite osebnih podatkov.

Pri usposabljanjih markacistov obstajajo precejšnje razlike v vsebini in obsegu, iz katerih izhajajo različne stopnje markacistov. Tudi na tem področju so pripravili več priporočil z namenom, da se programi usposabljanja markacistov med seboj približajo.

Na srečanju so sodelovali predstavniki Komisije za planinske teritorije Planinske zveze Srbije (PSS) Uglješa Gvozden, predsednik komisije ter člana komisije Branislav Božovič in Dragan Dimitrijević; iz Komisije za planinske poti Hrvaške planinske zveze (HPS) so sodelovali Bernarda Huzjak, načelnica komisije, Hrvoje Gold, namestnik načelnice, Boris Bjedov, koordinator delovne skupine za informatiko ter Matija Perić, član komisije in koordinator delovne skupine za obhodnice; predstavniki Komisije za planinske poti Planinske zveze Slovenije (PZS) so bili Bogdan Seliger, načelnik komisije, Katarina Kotnik, strokovna sodelavka in Igor Mlakar, vodja strokovnega odbora za tehnična vprašanja.

Srečanje je potekalo v pozitivnem duhu sodelovanja in se zaključilo s pozitivnimi vtisi in željo po nadaljnjem sodelovanju.

Na spletu najdete tudi zapis hrvaških in srbskih kolegov.