Pogovarjali smo se z Andrzejem Bargielom, poljskim alpinistom in ekstremnim smučarjem, ki je letos kot prvi Zemljan smučal z vrha druge najvišje gore na svetu K2. Na pogovor smo povabili tudi Aleša Česna in Luko Stražarja, ki sta skupaj s Tomom Livingstonom letos poleti preplezala novo smer v še nedotaknjeni severni steni Latoka 1. V rubriki Z nami na pot vas vabimo na Južni Velebit, in sicer na Anića Kuk in v kanjon Velika Paklenica, na Bojin Kuk, Tulove grede in na potep ob reki Krupi.

Potepamo se tudi po brezpotjih čudovitega sveta karnijske divjine, po Zelenortskih otokih, v južni steni Mrzle gore, skočimo v Vipavsko dolino na izlet v zgodovino (članek bo uporabljen kot dodatno gradivo tekmovalcem na državnem tekmovanju Mladina in gore januarja 2019 v Podnanosu) in vas vabimo na obisk naj planinskih koč v letu 2018. Pišemo o Andreju Štremflju, letošnjemu prejemniku zlatega cepina za življenjsko delo, o Sloveniji med industrijo in turizmom ter o razstavi v Slovenskem planinskem muzeju, ki se je poklonila slovenskim alpinistkam. Spominjamo se reševanja izpred pol stoletja in hoje po 3500 kilometrov dolgi Apalaški poti.

Sledijo stalne rubrike: planinčkov kotiček, vreme, kolumna, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

---------------------------

Z leti so se pojavila vprašanja - je ta nerodno oblikovani in od silnega časa utrujeni pločevinasti stolp na vrhu Triglava v resnici vreden vsega direndaja in kaj naj z njim pravzaprav naredimo? Naj ga pustimo takšnega, kakršen je? Naj ga restavriramo, mu naredimo lifting obraza ter s tem odvzamemo čar avtentičnosti? Naj ga zamenjamo s kopijo in original shranimo v planinski muzej?

Demokracija in z njo pravica govora, ki nam je dana z ustavo, je odgovorna reč. V zadnjem mesecu dni smo lahko v spletnih, tiskanih in drugih medijih prebrali mnogo nesmislov in polresnic. Predvsem ponavljajoča se vprašanja, koliko nas bo davkoplačevalce stala obnova tega pleha, ter celo manipulacije z njegovo pravo sporočilnostjo, so nam nastavljale ogledalo. Delitev ljudi z lahkotnim metanjem kosti za glodanje je danes zelo enostavno in žal učinkovito. Tedanje besede navdušenja, podpore ali nasprotovanja je že zdavnaj odnesel veter.

Pri obnovi stolpa smo se odločili za srednjo pot. S tem smo dali priznanje Aljažu za njegov - in naš slovenski zgodovinski podvig. Moj namen ni ugotavljanje ustreznosti ali strokovnosti obnove, temveč vprašanje smisla obstoja stolpa, njegovega sporočila in popotnice zanamcem. Kaj od tega je po stotriindvajsetih letih še ostalo nam, častilcem slavnega kosa pocinkane pločevine, ki mu je simboliko vdihnil dovški župnik?

Aljažev stolp je med prvimi temeljnimi kamni na poti k naši samostojni državi. Je nacionalni ponos, je simbol, po katerem nas prepozna svet. Mimogrede: bi uspeli fotografijam znamenj na najvišjih evropskih vrhovih določiti imena? S slovenskim teh težav ni. Ne dopustimo, da se zaradi ustavne pravice, ki naj ne bo le neodgovorno stresanje besed po tipkovnici, dogajajo delitve na naši simbolni gori. Pločevina, ki je pred več kot stoletjem pomenila upor proti germanizaciji, je bila postavljena zato, da bi nudila zavetje in varnost v slabem vremenu vsem, ki pridejo na vrh. Planincem - ne glede na narodno pripadnost, versko prepričanje ali drugačno delitev. To je bilo osnovno poslanstvo, to je načrtoval Aljaž ob nakupu parcele. Jakob Aljaž, župnik, planinec in glasbenik, je stolp in zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in s tem vsem nam.

Danes imamo po zaslugi srčnih ljudi, ki jim je mar dediščina, na Triglavu v mladeniški preobleki ohranjen »tisti pleh z dušo«. In kaj naj z njim? Spoštujmo ga in ponosni bodimo nanj. Naš je!

Dušan Škodič

 Uvodnik in kazalo