| V temi meseca pišemo o gorah v eksotičnih krajih, o najvišjem vrhu Karibov, o slikovitih gorah sredi Indijskega oceana, o poti do kraljestva lemurjev, pa tudi o zdravju v eksotičnih deželah in o tem, ali so gore lahko eksotične.
Pogovarjali smo se z Bogdanom Biščakom, plezalcem z bogato alpinistično kariero, ki je v novembru izdal knjigo Igra in biseri.
Na intervju smo povabili tudi Tomaža Rotarja, zobozdravnika iz Radovljice, ki se je lani povzpel na Everest, letos pa na K2 - najvišjo in drugo najvišjo goro sveta.
V rubriki Z nami na pot vas vabimo v gore nad Kanalsko dolino, in sicer na Stabet, Kuk/Monte Cucco, Prednji Ščit/Monte Cit ter na Bruko/Monte Bruca in Breznjak/Monte Brizzia.
Tokratni Planinčkov kotiček prinaša najmlajšim ne samo zgodbo, ampak tudi čisto posebno podobo, da jo bodo mladi bralci vnaprej še lažje našli v našem Vestniku.
Ne spreglejte čudovitih zmagovalnih fotografij fotonatečaja #Ljubimgore.
Objavljamo razmišljanje o Triglavskem narodnem parku še malo drugače in zanimivo miniaturo. Spominjamo se 150-letnice rojstva Frana Tominška, s primeri in nasveti opozarjamo na belo nevarnost - plaz, ter vas vabimo, da spoznate naše Julijce na drugače na način, na prečenje alpskih vršacev ter na geo izlet.
Sledijo stalne rubrike: kolumna, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija, novice, film, v spomin.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!
Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
Srečno in varen korak na vseh vaših poteh!
Ob novem letu pa vam želimo dovolj časa za vse, kar počnete iskreno radi, ter neusahljivo strast do tega. Naj bo leto 2019 leto, ki ga bo vredno zapisati.
O prednostih branja s papirja
Vsakič, ko pregledujem letno bero Vestnikov, se ne morem načuditi, koliko gradiva se nabere v dvanajstih mesecih. Pa mi morate verjeti, da Planinski vestnik precej dobro poznam, saj ga "po službeni dolžnosti" večkrat preberem. Koliko gradiva (branja) se nabere v desetletjih ali celem stoletju (čez dobro leto bomo praznovali 125 let od izida prve številke), si kar težko predstavljamo. Včasih znamo celo iz skoraj nepredstavljive malenkosti, kot je npr. možic, narediti célo temo meseca, ki jo sestavlja kar nekaj (upam, da) zanimivih člankov.
O branju razmišljam tokrat. Včeraj sem govoril s kolegom in ga pobaral, koliko je kaj spremljal zadnje izdaje naše revije, pa je povedal, da jih je le prelistal in da ga branje šele čaka. Razumljivo. Tudi mene je publicist in založnik Samo Rugelj, ko sem potarnal ob množici kupljenih knjig na letošnjem knjižnem sejmu in izraženi nejeveri, kdaj mi jih bo sploh uspelo prebrati, potolažil z mislijo, da me vse te knjige na policah doma še čakajo, da jih bom prej ali slej že vzel v roke. Knjige zahtevajo svoj čas, ki ga v dandanašnjem hitenju vse bolj primanjkuje.
Tudi v revijah imamo pogosto kar dolge članke, ki zahtevajo pozornost in čas. Profesor dr. Miha Kovač v svojem eseju o branju(1) povzema nekaj pred kratkim objavljenih raziskav primerjav branja s papirja in z zaslona, ki so vse dale enak rezultat: kadar gre za zahtevnejša (predvsem neleposlovna) besedila, je razumevanje boljše, če besedilo beremo s papirja namesto z zaslona. Ta razlika v branju v korist papirja se je še dodatno povečala pri branju v stresu oz. pod časovnim pritiskom. Druga ugotovitev raziskav pa je, da zaslon spremeni odnos do prebranega, kar med drugim pomeni, da s papirja beremo drugače kot z zaslona, da branje terja drugačen tip pozornosti. Hiter način branja, imenovan skimming, ki je značilen za branje z ekrana, je po svoji naravi površen in nagnjen k hitremu menjavanju vsebin. Medijske statistike v svetu kažejo trend izgube bralcev knjig, po drugi strani pa tudi zanimiv obrat, da prodaja tiskanih knjig zadnja leta spet narašča, pri čemer so v elektronski format migrirale predvsem lahkotne knjižne vsebine. Vse to torej kaže, da digitalno okolje poglobljenemu branju ni naklonjeno. Kot v nadaljevanju razmišlja dr. Kovač, je poglobljeno branje tisto privilegirano območje, kjer se dogajajo spoznavni procesi, ki so še kako pomembni za človekov razvoj in razumevanje sveta. Digitalne vsebine nam sicer omogočajo dostop do tako rekoč vsega znanja tega sveta, če vemo, kaj z njimi početi, do novih spoznanj pa lahko pridemo le, če se spopademo z vsebinami, ki so zunaj naše vednosti in so zahtevnejše od tistega, kar trenutno vemo in znamo.
Naj bo dovolj razmišljanja o tej temi. Dejstvo je, da v publicističnih vrstah planinske organizacije intenzivno razmišljamo o različnih medijih za podajanje množice vsebin, ki jih imamo na voljo za uporabnike ali bralce. Med drugim razmišljamo o mobilni aplikaciji, s pomočjo katere bi imel uporabnik na razpolago celo vrsto podatkov za odločanje o gorski turi (od opisov do zemljevidov idr.), pa tudi o e-knjigah in skeniranju starih in razprodanih edicij planinske organizacije (SPD in PZS ter drugih). Kam še bo šel razvoj, bo pokazal čas, prav pa je, da o tem razmišljamo in se na "nova obdobja" pravočasno pripravimo. Do takrat pa vam bomo tako kot do zdaj še naprej z veseljem pripravljali bogate in poglobljene, včasih pa tudi lahkotnejše vsebine z gorsko tematiko. Vsem, ki ste bili letos z nami, ki ste nas spremljali, nas brali, tudi pokritizirali, če je bilo treba, želim vse lepo v letu 2019. Planinski vestnik bo še naprej z vami. V tiskani obliki. Srečno!
(1) Sobotna priloga Dela, 17. 11. 2018, str. 24-25.
Vladimir Habjan |
