PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


torek, 9. april 2019, ob 11.45 uri

Izšel Priročnik za planinske koče

Planinska zveza Slovenije je izdala Priročnik za planinske koče, v katerem povzema zakonska določila za obratovanje planinskih koč v Sloveniji. Avtor priročnika je Drago Dretnik, uveljavljen poznavalec problematike planinskih koč v Sloveniji in dolgoletni sodelavec Gospodarske komisije PZS.
Priročnik za planinske koče celostno obravnava vsa zakonska določila, ki jih zakonodajalec predpisuje za delovanje planinskih koč. Priročnik je tako sestavljen iz desetih poglavij:
  1. Gradnja in rekonstrukcije
  2. Ravnanje z živili
  3. Oskrba planinskih koč s pitno vodo
  4. Energetska oskrba
  5. Ravnanje z odpadno vodo na planinskih kočah
  6. Ravnanje z odpadki na planinskih kočah
  7. Varstvo pri delu
  8. Varstvo pred požarom
  9. Tovorne žičnice
  10. Zbirni opomnik
PDF Priročnik za planinske koče

Priloge dostopne v spletnem oblaku PZS



Planinska društva, združena v Planinsko zvezo Slovenije, obnavljajo in vzdržujejo mrežo planinskih objektov in planinskih poti, ki tvorijo hrbtenico pohodništva kot pomembnega dela turizma in rekreacije lokalnih in drugih prebivalcev. Veliko planinskih koč je izpostavljenih ekstremnim klimatskim vplivom, stroški gradenj in obnov dosegajo mnogokratnik tistih v dolini. Poleg tega so odprte le krajši čas v letu (nekatere le okoli 100 dni) ali pa samo ob vikendih in praznikih. Pri mnogih višje ležečih kočah je oskrba z vodo ter energijo močno omejena. Le s tisoči prostovoljnih ur prizadevnih članov in drugih ljubiteljev planin je to infrastrukturo možno obdržati in razvijati.

Kljub temu je potrebno, da koče še nadalje obdržijo svoj prvotni namen kot zavetišča za planince, pohodnike, alpiniste in druge obiskovalce naših planin. Njihova opremljenost je velikokrat skromna, ponudba obsega le enostavne jedi. Zaradi tega pričakujejo tudi nekoliko prilagojena merila nadzornih institucij. Upravljavci koč se trudijo nuditi svojim gostom največjo možno mero varnosti in udobja. Samo po sebi je razumljivo, da morajo upoštevati načela čistosti in higiene tudi v najvišje ležečih kočah. Določila varovanja okolja, varnosti in higiene so temeljna napotila za vse naše koče.

Doseganje vseh zakonskih zahtev, ki veljajo za objekte v dolini, je na nekaterih kočah, ki ležijo na ekstremnih legah, včasih zelo težko izpolniti, ker to zahteva velike stroške in nesorazmerno angažiranje. Včasih je vprašljiva tudi smiselnost. Kot primer je zahteva, da se morajo vhodna vrata kot izhod v sili odpirati navzven in je v dolini absolutno upravičena, taka vrata pa se na koči v primeru snežnih zametov ne bi mogla več odpreti.

Opazno pa je, da se zakonske zahteve v zadnjih 10 do 20 letih zaostrujejo in da je pri zakonodajalcih vedno težje doseči kakšne olajšave za planinske koče. To nam je uspelo le pri Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in upamo, da nam bo tudi pri načrtovanih spremembah te uredbe. Nismo pa dobili podpore za predlagane spremembe na področju požarne varnosti na planinskih kočah. Preveč toga in previdna stališča ter skrb za lastno zavarovanje pripravljavcev in sprejemalcev predpisov zmanjšujejo možnosti, da bi upoštevali utemeljene izjeme za planinske in tudi druge objekte, ki ležijo v naših planinah.

Drago Dretnik
https://www.pzs.si/novice.php?pid=13335 6. 12. 2019