• Trajanje: 24. januar - 10. februar 2019
• Lokacija: severna in južna Patagonija
• Udeleženca: Gregor Lačen (vodja) in Andrej Gradišnik, oba Koroški AK

Po dvanajstih letih* sem januarja 2019 ponovno pod vznožjem severne stene Fitz Roya, kjer si z Andrejem Gradišnikom urejava prostor na ozki polički, kjer bova prenočila. Spomini vrejo na plano, v prsih me skeli, ko se oziramo proti mogočni severni steni Fitz Roya in v mislih vlečem tanko rdečo črto preko stene kjer sva takrat s Tomažem Jakofčičem potegnila prvenstveno smer Los ultimos dias Del Paraiso in jo posvetila Ožbiju Povsodu. Le da se takšna izkušnja več ne ponovi... Sprašujem se kje so bile meje, kakšne so sploh še bile zaloge in upam, da mi tega ne bo potrebno kdaj ugotoviti.

Prvi del odprave je uspel kot začrtano in sicer z dvema vzponoma v Campanile Esloveno in z enim v Torre Principal.

Ob svitu začneva plezanje v enem najbolj strmih delov Fitz Roya. Sistem navpičnih in previsnih poči v smeri »Mate, porro i todo lo demas« naju po dnevu in pol »par excellence« plezarije pripelje do vrha Gorettinega stebra, kjer se smer tudi konča. Povezave s prosto ponovitvijo zgornjega dela Casarottove smeri, kaj je bil tudi cilj odprave, nama žal ni uspelo realizirati, saj se je zaradi izredne otoplitve po večtedenskem slabem vremenu, čez zgornji del zlival ogromen slap - plezanje je bilo nemogoče.

Sestop opraviva v skoraj brezvetrju. Za trenutke pozabljam, da sem v Patagoniji, saj me lepote plezanja, sončno vreme in ugodne temperature z mislimi povsem odpeljejo v nek drug, prijaznejši kraj - vendar ne, tudi Patagonija je lahko takšna, če ti uspe ujeti tisti drobec lepega vremena, ki se ne prav pogosto pripeti. Kar ne morem dojeti, da sem v Patagoniji. Petkrat sem že plezal tukaj, niti en sam vzpon mi ni uspel, da me ne bi slabo vreme ujelo kje proti vrhu, prav gotovo pa v sestopu. Hvaležen za to izkušnjo se vračam domov, misli pa mi zopet uhajajo nazaj v to čarobno in hkrati kruto pokrajino.

* 72 ur živalskega garanja v skoraj dveh kilometrih navpične granitne stene, nečloveških naporov v iskanju prehodov preko poledenelih vršnih poči, orkanskega patagonskega vetra iz Ledenega kontinenta ter konstantnih snežnih plazov v sestopu je za nama. 72 ur, ko nisva niti za uro legla k počitku, ko je čudoviti stroj kozmičnih energij - človeško telo kljuboval vsem pritiskom, ki sva jih izvajala nad njim in ki jih je od naju terjalo kruto patagonsko okolje, saj je glava hotela preživeti in se po zahtevnem vzponu vrniti nazaj v varen objem baznega tabor.



Kronološki potek odprave:

• 24. januar: let Dunaj - Buenos Aires
• 25. januar: let Buenos Aires - Bariloche
• 26. januar: počitek opreme in nabava hrane
• 27. januar: prevoz do El Catedral in 3 ure pristop do Frey
• 28. januar: dostop in plezanje v Campanile Esloveno, povratek na Frey
• 29. januar: dostop in plezanje v Torre Principal, povratek na Frey in Bariloche
• 30. januar: let Bariloche - El Calafate, prevoz v El Chalten
• 31. januar: plezanje športno plezalnih smeri El Chalten
• 01. februar: nabava hrane, potrebne opreme ter priprava na vzpon
• 02. februar: pristop na izhodiščno točko pod severno ostenje Fitz Roya
• 03. februar: vstop v smer - plezanje smeri
• 04. februar: plezanje, vrh Casarottov steber, sestop s spusti po Casarottovem stebru
• 05. februar: sestop v El Chalten
• 06. februar: počitek
• 07. februar: prevoz v El Calafate
• 08. februar: let El Calafate - Buenos Aires
• 09. februar: let Buenos Aires - Dunaj
• 10. februar: prihod na Dunaj in prevoz domov

Opravljen vzponi:

• 27. januar: Fonrouge-Bertoncelj, Campanile Esloveno, VII, 140 m
• 27. januar: El Mundo que espera, Campanile Esloveno, VII+, 140 m
• 28. januar: Sarandoja y chicharrones, Torre Principal, VII+, 180 m
• 4. in 5. februar: Mate, porro i todo lo demas, Fitz Roy, VIII-, 900 m

Poročilo pripravil Grega Lačen