Gorazd Gorišek (1976) je zaposlen na mednarodnem oddelku Pošte Slovenije v Ljubljani. Izhaja iz naše občine, natančneje iz Lokavca.
 

Gorski svet je spoznaval že v mladih letih v strminah domačega Posavskega hribovja. Kasneje je z ženo in otroki pričel sistematično raziskovati slovenske gore: od sredogorskih ciljev, zavarovanih poti v visokogorju in zelo zahtevnih brezpotij do plezalnih smeri.
 

Svojo publicistično pot je začel na osrednjem slovenskem gorniškem portalu Gore-ljudje. S številnimi članki sodeluje v Planinskem vestniku, kjer je kot zunanji sodelavec deloval tudi v uredniškem odboru revije in pripravil vodnik o gorah nad Bohinjem. Od l. 2013 je član uredništva Planinske založbe ter Odbora za založništvo in informiranje pri Planinski zvezi Slovenije.
 

Trenutno pripravlja vodnik o markiranih poteh na otoku Krku ter vodnik po zasneženih vrhovih Slovenije in zamejstva.
 

Novembra 2014 je izšel Goriškov knjižni prvenec, vodnik po Razširjeni slovenski planinski poti. Slovenska planinska pot, najstarejša slovenska vezna pot, je bila leta 1966 razširjena z dodatnimi cilji. Tako je nastala Razširjena Slovenska planinska pot, ki obišče cilje po vsej Sloveniji, od najtežje dostopnih markiranih vrhov v visokogorju, preko vrste gozdnatih hribov do gričev blagega severovzhoda.
 

V vodniku je predstavljenih 44 ciljev Razširjene Slovenske planinske poti, in sicer poleg glavnega opisa tudi drugi mogoči pristopi na isti cilj, ki so lahko vabilo še za nadaljnje obiske. Knjigo odlikuje tudi prenovljena, še bogatejša grafična podoba, ki je bila na Knjižnem sejmu v Ljubljani nagrajena kot najlepša knjiga v kategoriji poljudnih knjig.
 

Naš rojak Gorazd Gorišek nam bo na večeru najprej povedal nekaj o zgodovini slovenske planinske poti in njenega razširjenega dela. Nato nam bo ob fotografijah predstavil celotno razširjeno planinsko pot in spregovoril o manj znanih slovenskih dvatisočakih in svojem dolgoletnem druženju z njimi.
 

»V naši državi je več kot 400 vrhov, višjih od 2000 m. Na le četrtino izmed njih vodijo markirane poti. Ostali so dostopni po neoznačenih stezah ali brezpotjih, na nekatere pa se lahko povzpnemo zgolj po plezalnih smereh.« Planinec, ki se bo povzpel na katerega od ciljev Razširjene slovenske planinske poti, se bo domov vrnil obogaten z lepimi doživetji.
 

Z napotki Goriškovega vodnika, ki ga bomo spoznali na predstavitvi v knjižnici, pa bomo še posebej nagovorjeni, da obiščemo številne kotičke naše prelepe dežele.
 

Prijazno vabljeni!