PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


petek, 14. avgust 2020, ob 0. uri

Varuhi gorske narave PZS na Dnevu alpske možine

Alpska možina – kraljica gora, tudi kraljica Alp ali kraljica planin (znanstveno ime Eryngium alpinum) je zares nekaj posebnega. Kot prava kraljica se pojavlja samo na izbranih in redkih lokacijah. Za obisk na njenem dvoru se je treba potruditi.
Alpska možina je uvrščena v projekt VrH Julijcev, ki je namenjen izboljšanju stanja izbranih vrst in habitatov na območjih Natura 2000 v Triglavskem narodnem parku.  V projektu je predvidena odstranitev lesne zarasti na Črni prsti za izboljšanje njenega življenjskega prostora na površini 2 hektarjev ter nadgraditev obstoječega organiziranega ogledovanje v obdobju cvetenja rastlin.

Letošnji Dan alpske možine je tudi zato namesto na tradicionalni lokaciji v okolici Orožnove koče na planini za Liscem potekal na območju projekta, na južnih pobočjih Črne prsti. Neprijazno vreme je močno oklestilo udeležbo in delno okrnilo program, vendar je dogodek dosegel svoj namen. Udeleženci so izvedeli veliko novega in zanimivega o tej prekrasni cvetici, o njenem življenjskem okolju in nekdanji rabi prostora, ki je omogočala njeno uspevanje in o tem, kakšno je njeno stanje danes. 

02_Igor_v_elementu_DSCN2128
Pohod je vodil fitocenolog, vrhunski strokovnjak dr. Igor Dakskobler.

V Sloveniji se nahaja predvsem na Črni prsti in Poreznu ter ponekod vendar zelo redko v Karavankah in zahodnih Julijskih Alpah. Raste v gorskem svetu, vse do zgornje gozdne meje, kar jo poleg izgleda loči od podobne ametistaste možine. 

Zaradi redkosti in ogroženosti je zavarovana že od leta 1922. Sedaj jo varuje Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ogrožajo jo različni dejavniki: zaraščanje travnih površin na eni strani in intenzivna paša, zlasti drobnice na drugi in neprimerno ogledovanje ter odvzem iz narave (nabiranje).
 
Pohod je vodil fitocenolog, dr. Igor Dakskobler, vrhunski strokovnjak, ki se seveda ni omejil samo na alpsko možino. Skupaj s sodelavci JZ TNP je predstavil celovito podobo Črne prsti, od naravoslovja do zgodovinskih in družbenih dejavnikov te naravovarstveno zelo pomembne gore.

Dogodka so se udeležili tudi trije varuhi gorske narave PZS, vsi vodje odborov VGN v MDO PD. Če bi bilo vreme ustreznejše, bi jih bilo zagotovo še več, saj so tovrstne delavnice vsekakor dobra podlaga za strokovno delo Komisije za varstvo gorske narave PZS. Nenazadnje je PZS partner pri projektu VrH Julijcev.
Marijan Denša,
Načelnik KVGN PZS
https://www.pzs.si/novice.php?pid=14486 20. 4. 2024