Odkar pomnim, se neformalno izobraževanje za Mladinskega voditelja (MV) in nagradni tabor zvrstita eden za drugim. Tako se včasih zgodi, da nekateri v Bavšici preživimo dva polna tedna. Letos sva to storili dve članici vodstva (obe Ani). Za razliko od MV-ja, program na nagradnem taboru ni tako strogo načrtovan. Lahko bi temu rekli poenostavljena izvedba izobraževanja za srednješolce še z večjim poudarkom na družabnosti. Ker sva imeli z Ano družabnost še popolnoma svežo, sva dejavnosti z veseljem predstavili tudi teden kasneje. Tako smo na primer izvedli veliko igro z gorstvi Slovenije, civilizacije, olimpijske igre v Bavšici, Kisskillerja s predmeti, razne banse, igre v krogu in podobno. Tudi osnovnošolci imajo radi odbojko, zato smo jim pustili čas za to.
 Prva dva dni je ves čas deževalo. Mladina je imela zato vedno več energije ter željo po zunanjih dejavnostih in Soncu. Fantje, ki so že nekoliko starejši, so sami stopili do nas in prosili za čim več športnih dejavnosti. Prav nasmejali smo se, ko so po različnih skupinah prihajali na cilj iz orientacijske tekme in nas takoj prosili, če gredo lahko še enkrat prehoditi celoten krog. Da so nam pripravljeni iti po prizme, ki smo jih po dolini Bavšice postavili v namen tekme. Komaj smo jih zadržali, da so počakali na zadnjo prispelo skupino, že so se odpravili. Vrnili so se z vsemi prizmami, vidno nasmejani.
Poleg orientacijske tekme smo pripravili in izvedli tudi krajši pohod do počitniškega doma v dolini Možnice. Ker avtomobilov nismo imeli na voljo, smo se odpravili kar peš od našega začasnega bivališča – PUS Bavšice. Da je bila motivacija malo večja, smo se na poti nazaj ustavili še v kotičku pod Klužami, kjer so se posamezniki lahko kopali. Voda mrzla, vreme lepo in kar nekaj jih je poskakalo v vodo.
Mladi so imeli tudi sami ideje in motivacijo za dejavnosti. Ko se je pokazalo lepo vreme, so se takoj odpravili v gozd po drva, da smo ob večeru lahko zakurili ogenj in ob kitari zapeli nekaj pesmi. Izvedli so pravo modno revijo na temo 'glupe čupe' in pripravili večer, kjer smo bili gostje vodstvo. Pri slednjem so se (po mojem mnenju) še posebej izkazali. Naprej so bili krščeni vsi tisti predstavniki vodstva, ki tega niso doživeli v lanskem letu. Nato so nam pripravili več kot 30 nalog, za katere nismo vedeli v naprej kakšne bodo. Dali smo jim to omejitev, da morajo biti primerne in vsekakor ne žaljive do kogarkoli, sicer bomo večer v trenutku zaključili. Navodila so se držali in nam pripravili vrsto športnih, pevskih in plesnih izzivov.
 Z nami so bile, poleg 18 mladih udeležencev (krasna mladina!), tudi 3 mentorice. Slednji so največkrat tudi zasluženi za vodenje pri pripravah na tekmovanje in so prav tako dobrodošli, da se udeležijo nagradnega tedna v PUS Bavšici. Prva izmed njih je bila polnopravna članica vodstva, druga bolj opazovalka, tretja pa ustvarjalna, sodelovalna in navihana ravno toliko kot vsi ostali udeleženci. Smo res veseli, da so bile z nami :).
Nazadnje gre zahvala še obema kuharjema, Avi in Francu, ki sta si v tem tednu (oz. dveh) namesto vloge inštruktorjev planinskih vodnikov nadela predpasnik in nam pripravljala naravnost slastne obroke.
Ana Suhadolnik (članica vodstva nagradnega tabora 2020)
P.S.: dobrodošli na ogled albuma fotografij, ki si ga lahko ogledate tudi, če niste registrirani na Facebook-u :). |
