PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


četrtek, 24. junij 2021, ob 0. uri

Pohodništvo na izbranih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja

Gibalno/športne dejavnosti so predmet raziskovanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Tako je Zala Jakob pod mentorstvom dr. Tjaše Filipčič 14.5.2021 uspešno zagovarjala magistrsko delo z naslovom Pohodništvo na izbranih šolah s posebnim programom vzgoje in izobraževanja. V svojem delu obravnava pohodništvo, ki ga vidi kot dejavnost, ki ima številne pozitivne vplive na posameznika z motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR).
Pohodništvo predstavlja tudi razvedrilo in sprostitev. Osebe z MDR so zaradi nekaterih težav v gibanju lahko tudi manj gibalno dejavne, kar lahko vodi v prekomerno telesno težo in več težav v starosti. Tudi v učnem načrtu Posebnega programa vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju PP) zasledimo cilje povezane s pohodništvom. Pomembno je, da osebe z MDR pridobijo prijetno izkušnjo pohodništva, saj lahko ta spodbuja njihovo gibalno dejavnost. Da to dosežemo, moramo upoštevati značilnosti učencev in pohodniški športni dan prilagoditi njihovim potrebam. Poleg razgibane gibalne dejavnosti pohodništvo ponuja tudi priložnosti za spodbujanje samostojnosti, pridobivanje različnih izkušenj, spodbujanje aktivnosti učencev ter avtentično učenje. V magistrskem delu ugotavlja, kako poteka načrtovanje, izvajanje in evalvacija pohodniških športnih dni na treh šolah s PP. V ta namen so bili izvedeni trije polstrukturirane intervjuji s strokovnimi delavci (izvajalci) pohodniških športnih dni. V vzorec so bili vključeni športna pedagoginja, specialni in rehabilitacijski pedagog in športni pedagog. Vprašanja so se navezovala na pripravo pohodniških športnih dni, izbiro cilja pohoda ter na reševanje izzivov pri načrtovanju pohodniških športnih dni za osebe z MDR. V nadaljevanju so bile predstavljene možnosti medpredmetnega povezovanja in priprave učencev na pohodniški športni dan. V delu preberemo tudi o strategijah spodbujanja učencev na poti do cilja, prilagajanju poti in razvijanju samostojnosti učencev z MDR.

Zala_Jakob_Tjasa_Filipcic_pohodnistvo
Na sliki pirkaz postopla izbire in odbelave podatkov na predstavitvi preko aplikacije Zoom, foto T. Filipčič

Pomemben del je tudi evalvacija po opravljenem športnem dnevu. Ugotovljeno je bilo, da se pri pripravi pohodniškega športnega dne izvajalci posvetujejo z ostalimi pedagogi večinoma z namenom ugotavljanja zmožnosti učencev, kar jim pomaga pri načrtovanju poti in skupin. Poleg tega je ugotovljeno, da so pri izbiri poti in cilja pohoda pozorni na to, da bodo vsi učenci zmogli pot, da je več različno težavnih poti do cilja ter da ima kraj zanimivosti ali pa je vsaj na cilju kaj zanimivega. Individualnim potrebam učencev se prilagajajo s tem, da za vsakega posebej ocenijo, po kateri poti bo šel. Poleg tega je potrebno, da je na pohodu vedno dovolj spremljevalcev, ki učencem nudijo pomoč, ko jo potrebujejo. Ugotavlja, da so največji izzivi pri načrtovanju pohoda izbira ustreznega terena, pri izvajanju pa slaba telesna pripravljenost in neprimerna oprema učencev. Ugotavlja tudi, da učitelji prepoznavajo, da se učenci z MDR športnega dne veselijo in da so na pohodniškem športnem dnevu zadovoljni.
Magistrsko delo Zale Jakob je drugo v okviru raziskovanja pohodništva oseb s posebnimi potrebami. Pred njo je Timea Starič raziskovala izvajanje pohodništva v nižjem izobrazbenem standardu, kjer se šolajo učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V kratkem bosta svoje izsledke predstavili še Klara Dobravec in Mariša Pirnat. Prva raziskuje pohodništvo v varstveno delovnih centrih, druga pa pohodništvo za gibalno ovirane učence v osnovnih šolah, kjer se izvaja enakovredni izobrazbeni standard.

Ključne besede: pohodništvo, motnje v duševnem razvoju, prilagoditve

https://www.pzs.si/novice.php?pid=15065 21. 9. 2021