PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


torek, 23. november 2021, ob 7.30 uri

Planinski vestnik o najtemnejši strani gorništva: smrti

Tema meseca novembrske številke je neločljiva povezanost gora s smrtjo. Med drugimi je svoje razmišljanje z nami delil Andrej Štremfelj. Pogovorjali smo se z Janijem Beletom, gorskim reševalcem, avtorjem priročnikov Proti vrhovom in Nevarno proti vrhovom ter predavateljem. Drugi pogovor pa je z Anico in Alojzem Lotričem - z dvema izmed kar nekaj oskrbniških parov Krekove koče na Ratitovcu, ki so jo obiskovalci planinskih koč letos izbrali za naj visokogorsko planinsko kočo.

V sredici Z nami na pot se podajamo na Kolovrat in tam naokoli - na Korado, Čičer, Globočak in Očno.

Potepamo se še po Trnovskem gozdu in Zelenortskih otokih, pa po poti Alpe Adria Trail iz Boljunca v Milje, raziskujemo zanimivosti v Litiji in okolici ter odkrivamo, kaj imajo skupnega brata Badjura, GEOSS in grad Bogenšperk. Dušan Škodič piše o drugem rojstvu planinstva in našega Planinskega vestanika po vojnih vihrah. Pišemo o uspešnosti letošnje poletne planinske sezone v kočah pri nas, in da so seveda že zaprte. Obeležujemo tudi 120-letnico Slovenskega planinskega društva Celovec.

Sledijo stalne rubrike: kolumna, razmišljanje, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, v spomin.

Iz uredništva vam želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

Čudovite dni ter srečno in varen korak na vseh vaših poteh!

PDF Uvodnik, kazalo


 


TEMA MESECA
Neločljiva povezanost gora s smrtjo

INTERVJU
Jani Bele

KOLUMNA
Triglav: gora, simbol in ... greznica

GOVCI
Jesenska nostalgija

Z NAMI NA POT
Predivo s Kanalskega Kolovrata

MLADINA IN GORE
Zanimivosti v Litiji in okolici

ZGODOVINA PLANINSKEGA VESTNIKA
Drugo rojstvo

TUJINA
Malo drugačen dopust

PLANINSKE KOČE
Krekova koča naj visokogorska koča 2021

PLANINSKE KOČE
Koče v visokogorju zaprte

ALPE ADRIA TRAIL
Iz Boljunca v Milje

JUBILEJ
120-letnica SPD Celovec

GEOLOŠKI PROCESI
Procesi, ki brusijo naše gore

V SPOMIN
Dejan Koren

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA



planinska_trgovina_pzs_186x130















   
 Zakaj tvegamo življenje

Kdor koli, ki pogosto zahaja v gore, se prej ali slej spopade z vprašanjem lastnega obstoja in seveda tudi lastne smrti kot njegovega sklepnega dejanja. Vsak, ki je že stal na vrhu katere izmed naših ali tujih gora, se je na poti do tja tako ali drugače znašel v bolj ali manj nevarni situaciji, katere posledica bi lahko bila tudi smrt. Kako je prišel na vrh, sploh ni pomembno - nekateri načini so seveda bolj nevarni od drugih, vendar je nevarnost v gorah prisotna ves čas. Tveganje, ki ga ob tem sprejemamo, je relativno. Izkušenemu planincu ali alpinistu pot ali smer lahko predstavlja zgolj rekreacijo, začetniku pa pogosto zagato, ki je brez tveganja ne zna ali ne zmore rešiti. Kaj smo pripravljeni narediti, ko se znajdemo pred vprašanjem iskanja ravnotežja med tveganjem in lastnimi zmožnostmi, je prav tako vprašanje presoje vsakega posameznika. Mogoče tudi del odgovora na vprašanje, zakaj to počnemo, če pa vemo, da pri tem tvegamo lastno življenje. Univerzalnega odgovora seveda ni, lahko pa najdemo nekaj odgovorov, ki bi se mu kot skupek mogoče lahko približali.

Gorništvo zahteva osredotočenost, odločnost, samonadzor, moč in vzdržljivost. To so lastnosti, ki jih sicer zahtevajo tudi drugi športi, vendar so v manjšini, če naštetemu dodamo še komponento nevarnosti in zavestnega tveganja za dosego rezultata. Tako postane gorništvo unikatna dejavnost, ki zares terja celega človeka. Upoštevati pa moramo še eno komponento, ki je prisotna v drugih športih - tekmovanje. V gorništvu tekmovanja v pravem pomenu besede ni - dosežke lahko le primerjamo med seboj. Tekmovanje s samim seboj? Morda, vendar to ni tisto, kar bi gorništvo ločevalo od drugih športov (če predpostavimo, da je tudi gorništvo šport).

Verjetnejša razlaga je, da gre pri gorništvu za celostno izkušnjo, ki jo težko primerjamo s čimer koli drugim. Neposreden stik z naravo, soodvisnost s soplezalci, ki jim v roke polagamo lastno življenje, potovanje v neraziskane kraje, kjer je možnost preživetja v največji meri odvisna od nas samih. Seveda tudi spoznavanje samega sebe v mejnih okoliščinah, ki bi jih drugače ali drugje stežka našli. Taka izkušnja lahko človeka zaznamuje, lahko gre tudi za obliko odvisnosti od takih občutkov. Zanimivo je, da je večina gornikov tudi izjemno osveščena o varovanju okolja, kar je vsekakor pozitivna posledica te dejavnosti.

Nikakor ne smemo zanemariti vprašanja dvigovanja samozavesti in učenja prevzemanja odgovornosti za posledice svojih dejanj. Premagovanje lastnih strahov in ustrezen odziv na nevarnost v mejnih okoliščinah ter nadzor nad lastnim telesom lahko povečujejo zaupanje v samega sebe. Prav tako je lahko razumeti, zakaj je prevzemanje odgovornosti za vse, kar v gorah naredimo, najbolj prvinsko in neposredno, kolikor je to sploh mogoče - vsaka napaka v gorah lahko odloča o smrti, moji ali tistih, ki so od mojega delovanja odvisni.

Leta 1923 je George Mallory na vprašanje, zakaj se skuša povzpeti na Mount Everest, odgovoril: »Ker je tam.« Tudi ta odgovor je precej globlji, kot se morda zdi na prvi pogled. Preprosto dejstvo, da je pred nami težava, ki je ni rešil še nihče, je mogoče večji izziv od vsega naštetega skupaj. Človeško stremljenje k rekordom vseh vrst nas je, kakor ste v Planinskem vestniku že prebrali, pripeljalo do napredka. Razvoj temelji na rekordih, ki so jih postavljali in jih še postavljajo ljudje z vizijo, ki so včasih pripravljeni za to tvegati več od povprečnega človeka (ali večine). Ali to lahko razumemo kot družbeno sprejemljivo, je že drugo vprašanje, na katerega najbrž lahko odgovorijo strokovnjaki. Vsekakor pa je izziv prvenstva pri katerem koli opravilu velik in le malokdo se mu lahko upre. V športu ali dejavnosti z bolj individualno konotacijo, kakršna je gorništvo, še toliko težje.

O tem, kateri razlogi, zaradi katerih bi bili pripravljeni sprejeti tveganje lastnega življenja, so zadostni, najbrž nima smisla razpravljati. Vsak zase ve, kaj ga vabi v območje, kjer o »biti ali ne biti« odločajo malenkosti. Vsak si na koncu postavlja meje sam. Tudi o tem, ali jih bo poskusil prestaviti, odloča sam. Morda pa je ravno zato hoja po robu, ki življenje ločuje od smrti, tako privlačna.

Viri
 - Allhoff, Fritz: Climbing - Philosophy for Everyone: Because It's There. Wiley-Blackwell, 2010.
 - Bill Fink: Why people risk their lives mountain climbing. 6. 6. 2014. https://nypost.com/ 2014/06/06/why-people-risk-their-lives-mountain-climbing/
 - The vertical adventurer, https://www.theverticaladventurer.com/single-post/why-do-people climb-is-rock-climbing-dangerous

Marta Krejan Čokl

 

https://www.pzs.si/novice.php?pid=15356 7. 12. 2021