Ko uporabljamo dereze, imamo v rokah cepin in ne planinskih palic, na rokah pa rokavice. Samo predstavljajte si, da hodite po pobočju naklonine, kot je na Viševnik, ali pa Kamniško sedlo, lahko tudi čez melišče na Durce pod Malo Raduho; po nesreči se z derezo zapnete v hlače in padete. V rokah imate planinske palice ali pa cepin brez rokavic. Pri padcu je ključna prva reakcija, prva sekunda, dve … S palicami se ne boste ustavili, brez rokavic pa boste spustili cepin.
Za obisk gora pozimi potrebujemo popolno zimsko opremo - cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo, in odprtost planinskih koč. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in na dejstvo, da je pozimi dan krajši in da je večina planinskih koč zaprta, zaradi česar potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku. Ne pozabimo niti na zemljevid, čelno svetilko s polnimi baterijami, prvo pomoč ter alu-folijo ali veliko črno vrečo za zaščito pred podhladitvijo. "Tako kot nam je jasno, da se za zimski obisk gora toplo oblečemo in obujemo, nam mora biti jasno, da v nahrbtnik sodijo tudi 12-zobe dereze in klasični cepin, z njima pa tudi čelada. Z derezami si olajšamo hojo v zbitem in trdem snegu, na poledenelih površinah pa edine preprečujejo zdrs, glavo pa nam bo obvarovala čelada. Do zdrsa lahko vseeno pride, učinkovito in hitro pa se lahko zaustavimo le s cepinom. Opremo je seveda treba znati uporabljati, saj nam zgolj to, da jo imamo, ne zagotavlja varnejše hoje, kvečjemu smo lahko sami sebi nevarni," izpostavlja strokovni sodelavec PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Ogorevc.
Velikost derez nastavimo že doma, na terenu pa jih nataknemo, še preden pridemo na za padec nevaren teren. Ko nataknemo dereze, vzamemo v roke cepin, ki ga pritrdimo s paščkom, Ogorevc pa naniza še nekaj osnovnih pravil za hojo z derezami in ustavljanje s cepinom: "Hoja s derezami je specifična - korak mora biti nekoliko širši, stopala obrnjena navzven. Stopamo čim bolj pravokotno glede na podlago, da lahko vsi zobje odigrajo svojo vlogo. V primeru hoje pravokotno po pobočju navzgor, hodimo po dveh sprednjih zobeh. Pri hoji navzdol pa stopamo najprej na peto in nato na celo stopalo. Če je strmina prehuda, se s telesom obrnemo proti pobočju, sestopamo ponovno le po sprednjih dveh zobeh derez. Najbolj kritični so obrati med hojo, ko je treba biti še bolj previden, da se z derezo ne zataknemo v hlačnice in pademo. Ne glede na to pa moramo biti med hojo zbrani in vedno pripravljeni na padec. Kot že rečeno, lahko padec zaustavimo le s cepinom, odreagirati pa moramo hipoma in se začeti zastavljati praktično takoj po padcu. Že po nekaj sekundah so hitrosti tako velike, da se ne bomo mogli več hitro (in neboleče) ustaviti. Zato tudi tukaj velja - vaja dela mojstra. Mojstrimo se lahko na vsaki turi, potrebujemo le nekaj metrov strmine z varnim iztekom in ustrezno opremo." Več >>>Zasnežene gore zahtevajo izurjenega, opremljenega in spoštljivega obiskovalca
