Kako se počutiš ob imenovanju evropski podprvak v težavnosti?
Dobro se počutim, bolj kot prej, ko tega naziva nisem imel. V Edinburgu leta 2019 se mi je nastop na prvenstvu malce ponesrečil. Takrat tudi še nisem vedel, kaj naj pričakujem. Zdaj je naslov prišel pravi čas.
Evropsko prvenstvo v Münchnu je tri leta kasneje, z novimi izkušnjami in novo miselnostjo je verjetno precej drugače nastopiti.
Zagotovo je drugače. Res je bila vmes sezona 2020, ko se je ves svet postavil na glavo in ni bilo skoraj nič tekem. Tudi takrat sem prišel v finale v svetovnem pokalu, v Brianconu sem bil četrti. Od takrat naprej sem samo nabiral izkušnje in moje plezanje je bilo vedno bolje.
Kot kaže si rojen za velika tekmovanja, saj na njih vedno pobereš medaljo? Lani svetovni podprvak, letos evropski podprvak.
Težko je reči, katera so večja tekmovanja, ker zame so vsa velika. Zame je isti pritisk, pri tekmovanjih ne delam razlik. Predvsem pa je medijski pritisk večji. 
Po polfinalni tekmi si bil videti utrujen, kako si se pripravil na finalno tekmo?
Zelo sem bil utrujen, o tem sem razmišljam, četudi ne bi smel. A ko sem prišel na ogled finalne tekme in po predstavitvi nas finalistov, sem odmislim svoje fizično razpoloženje. Ljudje ne vedo, da si utrujen, želijo le, da nastopiš tako kot v prejšnjih krogih. Naredil sem vse, da bi čim bolje plezal.
Ali je bil med plezanjem trenutek, ko si si rekel, da se bo treba sprostiti in uživati?
Že na ogledu smeri sem videl, kje so tisti deli, kjer bom lahko malce počival. Prvi del je bil fizično zahtevnejši, od sredine naprej se mi je zdelo, da bo naprej moj slog smeri in bom lažje nadaljeval. A ko sem začel plezati, ni bilo tako težko, kot sem pričakoval in sem se tudi zaradi tega lažje sprostil.
Koliko čestitk si dobil po zadnjem naslovu?
Ogromno. Odgovorim sem vsem iz ožjega kroga ljudi, ostalim nisem mogel. Zdaj se jim še enkrat zahvaljujem.  Ali je bilo zate lažje, da si najprej tekmoval balvane in nato težavnost, saj je slednje bolj tvoja disciplina?
Težko rečem, saj če bi v balvanih slabše nastopil, bi vplivalo na mojo miselnost v težavnosti. Ko se mi je uspelo uvrstiti v polfinale, zaradi tega nisem imel prostega dneva in sem bil tudi bolj utrujen. A mislim, da razpored tekem ni preveč vplival name.
Štiri dni tekem je vseeno malce drugače kot štirje dnevi treninga.
Zagotovo je drugače. Bolj kot fizično je psihično naporno.
Dva dneva po tekmi si imel prosto. Kaj si počel?
Imel sem trening, z ekipo smo šli v olimpijski park pogledat tekmovanje v atletiki.
Kakšno je vzdušje tukaj proti lanskemu prvenstvu v Moskvi?
To v Münchnu je nekaj res posebnega, to je eden boljših dogodkov, kar sem se jih udeležil. 
V četrtek bo nova tekma, nov način tekmovanja. Kakšna so tvoja pričakovanja?
Pred tekmo nisem vedel, kaj pričakovati, ker nisem vedel, kako bom plezal balvane. Zaenkrat imam po kvalifikacijah drugo mesto in imam večja pričakovanja, a si ne bo očital, če rezultat ne bo dober. Do olimpijskih iger je še kar nekaj časa, tako da se lahko še bolje pripravim.
Barbara Gradič Oset
Foto: Jan Virt in Dimitris Tosidis/ IFSC
| 