petek, 23. september 2022, ob 15.20 uri
Upravni odbor PZS sprejel pomembne odločitve s področja planinskega gospodarstva2. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (UO PZS) se je udeležil 16 delegatov, sklepčnost je bila tako 66,7 odstotna. Večji del dnevnega reda je bil posvečen planinski infrastrukturi – planinskim kočam in potem.
Začel, je Damjan Omerzu, generalni sekretar PZS, ki je predstavil zapisnik 1., konstitutivne seje. Zbrani delegati so ga nato soglasno potrdili, Omerzu pa je v sklopu druge točke dnevnega reda predstavil še aktivnosti PZS v obdobju od pretekle seje UO PZS.
3. tretja točka dnevnega reda je bila namenjena predstavitvi vmesnega finančnega poročila PZS za obdobje januar - julij 2022, katero je predstavil generalni sekretar. Tematiko je načel z razveseljivim podatkom o rasti članstva, ki je primerljivo s članstvom slovenske krovne planinske organizacije v predkoronskem letu 2019. Točnejši podatki so dostopni v gradivu, objavljenem ob sklicu tokratne seje. Predstavil je tudi ukrepe povezane z vsesplošno draginjo, zbrane pa je seznanil tudi z informacijo, da Odbor za članstvo PZS pripravlja spremembo cen članarine za prihodnje triletje. S sklepom je upravni odbor zadolžil Odbor za članstvo za pripravo predloga sprememb in prilagoditev višine članarine za leto 2023.
Obsežni točki je sledil paket točk namenjenih planinski infrastrukturi. Otvoril ga je Miro Eržen, vodja projektne pisarne PZS, s predstavitvijo predloga za prodajo deležev zemljišč na Ribniškem Pohorju v okolici Ribniške koče v skupni vrednost 24.445,30 € (ocenjena vrednost po cenitvi). PZS je manjšinski solastnik parcel, večinski pa PD Paloma Sladki vrh, lastnica bližnje Ribniške koče na Pohorju. Po prodaji parcel s strani društva PZS nima več primarnega pomena ostajati v lastništvu, hkrati pa se s pristopom k skupnemu odkupu omogoči društvu realizacijo začete investicije na koči, ki se bo financirala iz njihovega dela kupnine. Po obsežni predstavitvi in temeljiti razpravi je upravni odbor PZS z večino glasov za, potrdil prodajo deležev na zemljiščih na Ribniškem Pohorju v skupnem znesku 24.900 € ter z ureditvijo služnosti v povezavi s planinskimi potmi, ki vodijo čez obravnavane parcele. Prejeta sredstva se namenijo za Sklad planinskih koč.
Sledila je tematike še ene pomembne planinske koče, ki tako kot Ribniška, stoji ob trasi Slovenske planinske poti - Kocbekovega doma na Korošici. Dom je bil »prva žrtev« serije požarov, ki so v obdobju 2017 ‐2021 uničili tri planinske koče. Kocbekov dom je pogorel oktobra 2017, kasneje pa je PD Celje‐Matica prizadel še požar Frischaufovega doma na Okrešlju, kar je bil še dodaten udarec. Društvo je zaradi večje frekvence obiska, prvenstveno začelo z obnovo Frischaufovega doma, zaradi česar so se vse aktivnosti vezane na obnovo Kocbekovega doma popolnoma ustavile. Skupaj s PD Celje‐matica smo ugotovili, da društvo po obnovi doma na Okrešlju ne bo več sposobno obnoviti Kocbekovega doma. Erženovi predstavitvi je sledilo vsesplošno strinjanje, da mora Planinska zveza Slovenije podpreti namero Občine Luče, da ob sodelovanju s PD Luče prevzame lastništvo funkcionalnega zemljišča koče na Korošici in namero izgradnje nove koče, ki bi ohranila status planinske koče.
Po kratki prekinitvi, namenjeni okrepčilu in sproščenemu klepetu, je prišla na vrsto vloga Planinskega društva Šoštanj za odprtje nove planinske poti oz. odsekov planinske poti na relaciji Mlinar-Kriška gora (Sv. Križ)-Honec. PD Šoštanj je predložilo vso potrebno dokumentacijo, z odprtjem novih odsekov pa je predhodno podala soglasje tudi Komisija za planinske poti PZS. Prisotni člani upravnega odbora so se soglasno strinjali z odprtjem, hkrati pa določilo, da mora PD Šoštanj upoštevati določbe Zakona o planinskih poteh, zvezi pa posredovati podatke za vpis v Kataster gospodarske javne infrastrukture.
V zadnjem delu seje so delegati v slovensko planinsko družino sprejeli novo Športnoplezalno društvo Plezarna. Člani predsedstva pa so za konec podali še odgovore na različna vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora. Zanimale so jih dopolnitve pri informiranju društev, načrtovane elektronske prijave na usposabljanja in različne pobude na tematiko planinskih poti. Za javnost zanimiva je bila verjetno najbolj problematika parkiranje na izhodiščih planinskih poti. PZS je v aktivno sodelovala in komunicirala z lokalnimi oblastmi, kjer je pred kratkim prišlo do sprememb parkirnih režimov. V večini primerov zveza žal ni uspela doseči določenih ugodnosti za obiskovalce gora oz. člane PZS. Razmišljamo pa o vzpostavitvi posebne delovne skupine, ki bi naslavljala prav to problematiko, komunicirala z lokalnimi skupnostmi in zagovarjala interes planinske organizacije.
Seja UO PZS je bila zaključena malo po 20. uri, naslednja pa bo na vrsti v četrtek, 17. novembra 2022.
Matej Ogorevc |
|
