PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


sobota, 29. oktober 2022, ob 15. uri

Zeleni izlet: Samotne kmetije, podzemne jame in razgledne poti, Čreta na planoti Dobrovlje

Za uvodni zeleni izlet smo izbrali Čreto na planoti Dobrovlje, med številnimi potmi pa Vojkovo pot, na kateri so markacisti legendarno Knafelčevo markacijo, ki letos obeležuje častitljivo stoletnico, zamenjali s hmeljsko kobulo – simbolom Spodnje Savinjske doline.
Avto-moto zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav s projektom Zelena transverzala vabijo v gore in hribe, kjer ni (takšne) gneče kot na najbolj obljudenih gorskih ciljih, kjer z našim obiskom ne ranimo okolja in kjer še vedno lahko najdemo svoj mir. Zeleno transverzalo sestavlja deset vrhov, partnerji pobude pa so za vse, ki bodo v enem letu osvojili vsaj tri, pripravili kar nekaj privlačnih nagrad. Te bodo med srečneže razdelili z žrebom.

Dobrovlje se dvigajo nad Celjsko kotlino na vzhodu, Zadrečko dolino in Mozirsko kotlino na severu ter Vransko kotlinico na jugu. Planota je za obisk primerna v vseh letnih časih. V teh krajih je toliko zanimivosti, da si jih boste v enem samem dnevu kar težko vse ogledali. Tisto, kar še posebej privlači, je dejstvo, da so Dobrovlje primerne tako za pešce, gorske kolesarje, športne plezalce, zmajarje oziroma jadralne padalce in seveda lovce.

izlet_na__reto_6

Nad prostranimi gozdovi so širni razgledi

Večina cest po planoti je asfaltiranih, nekaj je tudi makadamskih. Povezav je več: z Vranskega na Čreto, iz Letuša oziroma Nazarij do Doma na Dobrovljah, asfaltirana je cestna povezava Vransko-Zadrečka dolina, ki poteka čez prelaz Lipa.

Na planoti je vrsta skalnih formacij, ki jim domačini pravijo peči, najbolj znane so Ropasove peči, Podpečanove peči, kjer je plezališče, Zakrajske peči in markantna Orlova peč. Večina planote je poraščena z gozdom, v katerega tu in tam zaide tudi kakšen medved. Na planoti je več jam, med drugim Veternica, Škadavnica, Matevžakova jama, Pekel pri Nazarjih in druge. Poleg jam ne manjka niti vrtač in drugih kraških pojavov. Še terminološka zanimivost - ledinsko ime Čreta pove, da gre za mokroten ali močvirnat svet.

Čreta po Vojkovi poti iz Jevš

Markiranih poti iz doline na planoto je cela vrsta. Med lepše sodi Vojkova pot, ki pelje na Čreto iz Jelš čez Stopnik. Nekoč romarsko pot so leta 2017 poimenovali Vojkova pot - posvečena je Vojku Ocvirku, hmeljarju iz Prekope. Do vrha boste hodili približno uro in pol, višinska razlika je 473 m. Izhodišče je zaselek Jevše (na zemljevidih tudi Jelše).

izlet_na__reto_8

Avtocesto Ljubljana-Maribor zapustimo na izvozu Vransko in se peljemo proti Celju do prvega krožišča, kjer zavijemo za Stopnik. Najprej se peljemo pod avtocesto, prečimo križišče ter nato zavijemo desno. Mimo cerkve sv. Mohorja in Fortunata in desno skozi gozd pripeljemo do zaselka Jevše. Parkiramo pri manjšem križišču na levi strani (WGS84: N 46,2626601°, E 14,988264°). Pot je markirana in nezahtevna. Večino časa poteka po senci in je primerna za pse. V pomoč nam bo zemljevid Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000.

izlet_na__reto_1 Z izhodišča po dobrih 100 metrih pred prvo hišo zavijemo desno. Na stebru zagledamo oznako za Čreto, ki je kar lepo zaraščena z bršljanom, tako da jo lahko hitro spregledamo. Pot nato zavije v gozd in se mimo stopniškega rezervoarja za vodo vzpenja po grebenu Tudruš. Kaj hitro smo pri Dežnikarjevem križu.

Nadaljujemo po prijetni vlaki, na katero nas usmeri oznaka za Čreto, poleg tega nas spremljajo oznake Vojkove poti s hmeljarskim simbolom. Brez večje izgube višine gremo okoli hriba. Sledi križišče vlak, hmeljev storžek z listom nas usmeri na pravo, dokaj široko vlako. Še nekaj korakov in že smo pri domačiji Košir, na kateri je napis Hiša miru.

Pot nadaljujemo do Koširjevega križa. Malce nad njim so ostanki hiše s planinskimi smerokazi. Sledimo oznaki za Čreto. Ko vlaka zavija ostro desno, Vojkova pot zavije levo in vijuga po pobočju navzgor vse do studenca oziroma do Podpečanove domačije. Tu se nam priključi pot iz Vranskega, potem nekaj metrov vodita skupaj po gozdni cesti, nato nas markacije usmerijo desno proti domu. V gozdu gremo mimo zanimivega Marijinega kamna in po kratkem sprehodu v nekaj minutah pridemo do planinske koče na Čreti.

Prijazna oskrbnica Ana bo z domačimi dobrotami poskrbela za lačne želodce in žejna grla. Sestopimo po poti vzpona.

Romarska cerkev na planoti, znana po čudežu

V bližini koče sta dve cerkvi, vredni ogleda tudi zato, ker se nam odkrije razgled na Zgornjo Savinjsko dolino. Romarska cerkev sv. Matere Božje stoji na razglednem grebenu nad kočo in je bila zgrajena leta 1471. Znana je po čudežu, ko je med mašo od juga zapihal topel veter, zaradi česar se je začel taliti sneg, s tem pa je bilo zime konec. Omenjeni dogodek je upodobljen na oljni sliki v kokarski cerkvi (povasici Kokarje). Severozahodno od koče je cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Čreti, ki se prvič omenja leta 1545. Leta 1944 jo je požgala nemška policija. Sakralni objekt je v osnovi gotski in ni bil deležen večjih prezidav. 

Izhodišče: Jevše, zaselek pri Stopniku
Višinska razlika: 473 metrov
Čas hoje: 1 h 30 min
Planinska koča na poti: Planinski dom na Čreti (876 nmv), odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih
Zanimivosti v bližini: Stopniški grad, Žovneško jezero in Žovneški grad, Romarska cerkev sv. Matere Božje, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Čreti

Pripravili Franci Horvat, Vladimir Habjan, Anita Drev, foto PZS in AMZS

https://www.pzs.si/novice.php?pid=15971 4. 12. 2024