V svoji raznolikosti se zgodbe iz zbirk Čez drn in strn najprej dotikajo domišljije, ki jo vodi Dobro, nato pa obdobja odkrivanja živosrebrove rude, umetnosti izdelovanja čipk po vsej Evropi, razvoja idrijske kulinarike in življenja rudarske družine ter usodnih potresov in plazov, ki so prizadeli veliko članov vaških skupnosti.

Prikaže tudi druge plati človeške nravi, kot so pohlep po dobičku, izkoriščanje nemočnih ljudi, prekupčevanje z lesom, krivolov, vojna ipd., hkrati pa poudari človeške ustvarjalne napore, da bi postavili lepo planinsko kočo, namestili prvo slovensko planinsko vpisno knjigo in položili temelje prihodnjemu Slovenskemu planinskemu društvu.

Vsebina zgodb je prikazana skozi doživljanje sveta tako mladega kot odraslega bralca.

Zgodbe se zavedajo človeške zmožnosti, da znajo ljudje, ki se sredi vojne znajdejo v domala smešnih okoliščinah, kljub vsakovrstnim različnostim sodelovati. Priklanja se moči Narave ter njenim živalskim in rastlinskim prebivalcem, ki s svojim prasmislom za preživetje pogosto prekašajo »pametnega« človeka.

Nastopajoče like pravljičnih zgodb Čez drn in strn, od gorskih vil in dobrih mož, mlinarjev, rudarjev, dekel, trgovcev, kmetov, gospodarjev do nun in otrok, pa vodita človeška klenost in nemalokrat ljubezen, s katerima ljudje preživijo tudi najtežje preizkušnje in znajo prisluhniti svoji pristni notranjosti.